Seniorsko SP 2018 – 4. dan

Sinoči smo doživeli grob napad na svobodo novinarskega dela. Avtorja tega bloga so glavni akterji včerajšnjih prigod, zaradi navedb v poročilu, protestno nagnali iz kuhinje. Razlog, da predebelo reže salamo in pretenko kruh, je že na prvi pogled privlečen za lase in pomeni zgolj pritisk na nedovisno in profesionalno novinarsko delo, kateremu smo zapisani. Kaj drugega kot pritožiti se itaq ne morem. Se bom pa za kazen pustil pedenati do nezavesti. Mi intelektualci prav nikjer nismo varni, naša jasna in neposredna beseda, ki predstavlja ogledalo ostalim, pa je povsod nepriljubljena.

Danes je nov dan in prva tekma. Vstali smo že ob šestih zjutraj, saj se tekme zaradi natrpanega urnika in otvoritvene slovesnosti pričnejo že ob osmih. Igrali smo z Avstralci. Prijetna in simpatična ekipa, ki pa je z nami imela nemalo težav. Strli so nas šele v zadnjem endu. Z dobrimi občutki smo Avstralcem stisnili roko in zapustili dvorano. Za prvo tekmo smo pokazali odlično igro. Še zlasti, ker smo kasneje izvedeli da so Avstralci premagali svetovne prvake Švede.

Med potjo domov smo nakupili vse potrebno za gril, saj bomo popoldne piknikirali. Temperatura se je namreč dvignila na tropskih +4 in treba je iti ven na zrak, pozdraviti prve pomladne ptice in pogajnjke. Malce moti mrzel severni veter in sneg povsod naokoli, predvsem pa dejstvo da so naši pogajnki še pol metra pod snegom. Na Švedskem je pač treba gledati koledar, ne pa temperature. To je zlato pravilo pri nas na severu. V trgovini se je malenkost zapletlo le pri izbiri začimb, kljub temu da je izbira skromna.

2018 WSCC 041

Doma smo. V prostor je vstopil Micka. Zunaj je sestavljal žar. Mažija sprašuje, če je v redu, da mu je ostalo nekaj šraufov. Spreletela nas je groza. Ta človek je namreč še nekaj mesecev nazaj sestavljal tovornjake, ki so nato vozili v pravem cestnem prometu. Raje ne pomislimo na to. Za sestavit izjemno zahteven žar pa v končni obliki (brez treh šraufov) izgleda takole:

2018 WSCC 042

Resno razmišljamo, da tole kjer bivamo ni navaden camping, ampak naravno švedsko zdravilišče. Ob opravljanju male potrebe, namreč vsi skupaj ugotavljamo, da je v zadnjih dneh iztočena tekočina bistveno bolj bistre barve kot pred prihodom sem. Kot prerojeni smo. Ledvice in jetra delajo na polno in čistijo iz Slovenije dostavljeno zamaščeno telo. V bistvu smo tukaj v temeljitem procesu zdravljenja in čiščenja. Ženam bo to malce težko pojasniti, ampak dejstva so dejatva, ta pa pri ženah vedno ne vžgejo. Upam le, da na koncu ne bo kaj veliko za doplačati.

Popoldne smo se udeležili otvoritvene ceremonije. Teh se seniorji vedno izogibano. Nenehno teženje za avtograme in fotografiranje z nami nam že pošteno preseda. Razumem da ne zgledamo slabo, ampak v gručah pač to ne gre. Sumimo da te fotke kdo potem prodaja, saj za oseben spomin in uporabo, toliko naših fotografij normalen smrtnik ne potrebuje. Ah, pustimo to. Nekako smo to opravili, skupaj z Nino in Lanom predstavili našo lepo Slovenijo in odracali domov.

2018 WSCC 043

Doma smo začeli s pripravami na piknik. S kurjenjem žara smo poskrbeli, da je za naš podvig vedel cel kamp. Kadilo se je kot iz Acronija. Dišalo še bolj. Rebra našega švedskega prašiča so se cvrle kot za stavo, mi pa zganjali šaro naokoli. Švedske treske, kupljene na bencinski črpalki, so se sredi našega gozda izkazale za odlično kurjavo, na kateri se je naš gujdek odlično počutil. Kot bi mignil je revež izginil tako iz ražnja, kot iz krožnikov.

Zatem smo nadaljevali z igro iskanja zaklada, za katerega smo vsi vedeli da se nahaja na zgornji polico hladilnika. Ker smo vedeli kje je, ni bilo zanimivo tako kot včeraj. Takoj smo ga našli. Celo več njih in večkrat zaporedoma. Še vedno se ponavlja.

Proti večeru smo se udarili v prstometu. Nastopale so ekipe Marlene Dietrich Team, Narokometača in Brata Grimm. Po sreči je zmagala Marlenina ekipa v sestavi Maži in Silvo, druga sta bila Grimmova brata Cacy in Mare, tretja pa Narokometača Mici in Greta. Tekmovalno vzdušje je treba negovati.

Zvečer smo šli navijat še za Lana in Nino, ki sta igrala proti Švicarjem. Dobro sta se borila.

Novost!
Danes uvajamo rubriko, “Naši dopisniki poročajo”. Je posledica kritik (iz začetka bloga), da pošem le jaz in da globoke misli drugih ne pridejo do izraza. .

NAŠI DOPISNIKI POROČAJO:
Tokrat se nam javlja dopisik Marko:
STUDIO: Marko pozdravljen, studio tukaj. Kakšno je stanje na terenu?
MARKO: pozdrav v studio. Milo rečeno je mrzlo. Pivo, ki ga imamo sicer shranjenega v kombiju, ta trenutek prestavljamo v hladilnik, da se malo zgreje. Studio?
STUDIO: Krščenduš. Držite se fantje!

No tko nekako. Nič, gremo spančkat. Jutri imamo ob 12.00 uri na meniju Italijane.

HOWDY EJGA!

This entry was posted in Člani, Tekmovanja. Bookmark the permalink.