Blog Svedska – sreda 4.1.2017

img_0832img_0833img_0852

Nov dan. Fantje so imeli tekmo ob osmih zjutraj, dekleta ob osmih zvečer. Fantje so zato na pot odrinili že ob pol sedmih. V hostlu so jim pripravili ekstra zajtrk in jim ga lično spakirali v hladilnik. Lepo od njih.

Dekleta imajo hude težave s spanjem. Kako drugače naj si razlagam dejstvo, da vstanejo že pred deseto uro. Do normalnega komuniciranja pride zato po zajtrku, na katerega vedno prikorakajo kot ekipa, skupaj kot račke.

Ko smo se včeraj vrnili v hostel, so jim fantje napisali pravo pravljico. Vsebina je malce zamotana (vključen je tudi Černobil?!), s čudnimi liki, tudi klasičnega zapleta ni, važno pa je, da se srečno konča in da so vsi veseli. (Prilagam fotko, pa si sami preberite). Lepo od fantov. Še bodo dobili za jest.

Zjutraj smo bili seznanjeni, da je med včerajšnjim skupinskim porodom japonskih tekmovalk, v bistvu res potekal porod. In to pravi, pri familiji Donoša v Sloveniji. Tam se je vse zelo srečno izteklo in dobili smo novega skipa bodoče otroške ekipe – Oskarja. Staršem sporočamo, da ima Oskar prvi trening v petek 3.2.2023. Za uro bo treba pogledat še na urnik. Kamne bo pa njegov fotr naštimal, ki bo poskrbel tudi za članarino. Saj je blagajnik.

Tudi z Aninim glasom je boljše. Včeraj je še prakticirala govorico za gluhoneme, izpuščala pa glasove mladega tjulna, ki se je pravkar skobacal na prvo skalo. Danes je že veliko bolje in njen glas zveni tako kot mora. To bo zvečer dretja. Turkinje pazite se.

Med tem smo v hostlu z dekleti spremljali tekmo fantov z Madžari.
Fantje so se res častno borili in tekmo izgubili šele po dodatni igri. Odločale so malenkosti. Nič zato. Turnir se je šele začel. Bravo fantje. Pomembno je da držimo drug za drugega, se podpiramo in si iskreno želimo vse dobro. Sem sodi tudi strip, ki so ga punce pripravila za trenerja in ki govori sam zase. Opisati ga namreč ni mogoče, saj takšne domišljije običajni zemljan ne premore. Zato vam prilagam fotko. Toplo vam jo priporočam in želim prijetno zabavo.

Iz domače kuhinje tukaj je danes zadišalo po mesnih kroglicah in njokih. Sledilo je 15 min tišine, kar se tukaj dogaja izredno redko. Po kavici in čaju je občestvo zopet oživelo ter se odpravilo na običajno dozo valjanja po dnevni sobi. Slednje je presekala Eva z igrico “Spoznajmo Noela in Aljaža”, v kateri pa smo ugotovili, da jih v bistvu ne poznamo ter sestankoma z obema ekipama.

Punce so šle zvečer premagat porodni oddelek Carigrajske bolnišnice. Za spodbudo je šla poleg tudi celotna postava fantov. Lepo je gledati tako povezano mladino. Na tekmi ognjeni krst čaka našo Lizo. Zato si je zjutraj posebej umila tudi lase tako, da jo sedaj komaj spoznamo.

Začetek ni bil v skladu s pričakovanji. Enostavno so bile Turkinje boljše. Naše punce so tako milo gledale na tribuno, da nam je paralo srce. Ja res je, fantje bi lahko skočili na led in Turkinje pretepli, ampak baje nekje v pravilih piše da naj bi bilo to prepovedano. Baje. Ker ne bi radi tvegali, smo pač ostali na tribuni. Agresivnost ni popustila, saj je bil precednik tik pred tem, da bi nalomil Kitajce. Ti so se neusmiljeno sprehajali mimo nas in nam ovirali pogled na bojno polje. Po odkriti grožnji, da je zadnja njegova žrtev ravno zapustila intenzivno nego, se je rumenokožna skupina le odmajala na drug del tribune in se s tem izognila incidentu.

Med tem se je naša ženska ekipa pobrala in vzpostavila ravnotežje. Porodni oddelek Carigrajske bolnišnice je dvignil nivo glasnosti, saj se je zbal, da jim grozi poraz. Vreščanje se je stopnjevalo. Da se fantje na tribuni ne bi dolgočasili, jim je predsednik pripravil kratek tečaj nizozemščine in požel simpatije Nizozemske ekipe. Kdor ima občutek za jezike, ga pač ima. Vsi pač ne morejo biti lingvisti.

Vreščanje se jim je očitno obrestovalo. Turkinje so suvereno zmagale, naše pa kljub srčni igri ostale praznih rok. Izjemno dobra izkušnja za naše punce, ki jim bo v nadaljevanju njihove bogate curling kariere prišla še kako prav. Teh izkušenj drugje kot na takšnih tekmovanjih pač ni moč dobiti. Zato smo puncam z največjim veseljem čestitali za borbo in jim iskreno povedali, da smo ponosni nanje.

Jutri je nov dan in nove priložnosti. Pa še kaj lepega bomo doživeli. Obljubimo pa, sa se pretepali ne bomo pa naj se Kitajci še tako sprehajajo mimo nas v novih kitajskih trenerkah. Revšna.

Berite nas.

This entry was posted in Dogodki. Bookmark the permalink.