preload preload preload preload

Blog Švedska – nedelja 8.1.2017

Nedelja. Kot sem napovedal se švedski štumfarji počasi poslavljajo. Potovalke so pripravljene in vse kaže da bomo popolnoma zavladali hostlu. Fantje so bili zato prvi na zajtrku, saj imajo tekmo ob 12.00 uri, ob 20.00 pa obe ekipi zopet istočasno.

Dekleta so zato malce poležala in si privoščila neomejeno raztegovanje po posteljah. Najboljša budilka v takšnem primeru je omejen čas za zajtrk, kar pomeni da v vsakem primeru vstanejo pred deseto, saj si bodo v nasprotnem primeru zajtrk morala pripraviti kar same. Tako je tudi bilo. Proti deseti so se na vratih jedilnice že pojavile neme, tavajoče silhuete ženske ekipe.

Ker so bila preko dneva prosta, so nam dekleta obljubile, da nam bodo ob povratku iz tekme pripravile okusno kosilo. Na ušesa nam je prišlo, da naj bi bile palačinke. Potem se pa skoncentriraj na tekmo če se moreš.

Ob tem naj omenim še neizmeren blagoslov, ki ga je bil Noel deležen včeraj. Vem, ne boste verjeli, ampak ob čakanju v trgovini je na ekran telefona ujel neverjeten prizor, samega predcednika Cacyja ob njem pa …. ne uganete …pravega Švedskega Pokemona. Si lahko človek v življenju zaželi sploh še kaj več? Uživajte ob spodnji sliki tudi vi.

img_0896

Opoldne so imeli fantje prvo od dveh tekem danes. Najprej s Španci s katerimi so na Finskem izgubili v dodatni igri. Vedno žilav nasprotnik nam je tudi tokrat delal težave. Z rutinirano igro so fantje zmagali. Tako kot se spodobi so jih povabili na pijačo, nato pa odhiteli na kosilo.

Kaj kosilo, pojedina. Punce so se organizirale in nam pripravile slastno juho, v kateri so vaterpolo igrali zelenjava na eni strani ter hrenovke in klobase na drugi. Neizmerna lepota plavanja. Sledile so palačinke z marmelado. Naložene so bile v prave skladovnice, katerih vrh se je že nevarno nagibal, zato smo situacijo reševali kot smo vedeli in znali. Najbolj ucinkovito tako, da smo jih kar se da hitro jedli s čimer smo višino zmanjševali, s tem pa tudi nevarnost nagiba in podrtja. Malce zapleteno ampak upam da ste razumeli. No, za konec smo v želodčkih vse skupaj lepo pokrili še s sladoledom. Pravo nedeljsko kosilo.

Za pomivanje posode se izmenjujemo, danes sva bila dežurna midva s Štefanom. In to ravno danes, ko je bilo posode za srednjo veliko vojašnico. Bolj kot sva pomivala več posode sva dobila v kuhinjo. Posumila sva, da jih negdo za hrbtom jemlje in znova maže ter ponovno nosi h koritu. Posode, krožniki, dvajset kozarcev, trideset vilic … smo res vse to mi umazali? Skratka garala sva. In to precednik kluba in skip reprezentance. Namesto, da bi ležala na polni riti kot se za funkcionarje spodobi.

Pot na večerno tekmo je bila milo rečeno ledena. Hodili in opotekali smo kot pravkar spočete žirafe. Na srečo smo se nekako brez padcev prigujsali do dvorane.

Obe tekmi sta bili napeti do zadnjega, ampak ta noč enostavno ni bila naš dan. Punce so za malenkost izgubile proti Avstrijkam, ki so igrale naravnost fantastično, fantje pa proti Dancem. Fantom je tudi malce ponagajala sreča. Kljub vsemu imajo jutri zjutraj možnost za popravni izpit proti Špancem. Igrajo že ob osmih.

Zato smo se ekspresno odpravili proti hostlu. Odhod je malce zavleklo žensko nakupovanje na recepciji arene in pomerjanje cunjic, ob hkratnem vzdihovanju in cviljenju ter medsebojnem ogledovanju. Nakupile so, Aljaž je potegnil čudežno kartico in odpravili smo se v noč.

Ura je pol polnoči. Pravkar v hostlu poteka hranjenje posadke, saj imajo občutek da bo noč iz njih pobrala vso zalogo maščobe, zjutraj pa se bodo zbudili shujšani, upadlih obrazov, ob dobri svetlobi pa se jim bo videlo skozi trebuhe.

Po moje tako hudo le ne bo. Bomo pa videli zjutraj.

The end