preload preload preload preload

Seniorsko SP 2018 – 9. dan

Bivanje tukaj gre počasi h koncu. Predzadnji dan. Ekipa se je počasi že navadila drug drugega. Nočno odvajanje vzorcev vode poteka po ustaljenem urniku, nočne vibracije in smrčanja so znana, prav tako jutranji rituali. Tako vse skupaj poteka po nekih nenapisanih pravilih, po katerih pa smo ob deveti uri zjutraj vsi naspani, nafutrani in higienizirani ter pripravljeni na novih 24 ur tukaj.

Imamo pa problem. Zaloge počasi kopnijo. Posledično se iztekajo tudi igre iskanja skritih zakladov. Trenutno smo vsi poraženci. Zaklad, ki nezadržno izginja in ne bo več iskan ter mi ki ga kmalu več ne najdemo, četudi vemo za njegovo primarno lokacijo.  

Sedaj razumem kako se je počutil Rasmusen, ko so mu pohajale zaloge. Nehote pomisliš na najhujše možne scenarije. Kaj če ostanem žejen, brez tekočine? Kako bom to sprejel, kako bo to sprejelo izmučeno in dehidrirano telo? 

Med prisotnimi že krožijo črne teorije, …. nekateri strašijo, da zaradi žeje najprej odpovedo gibalne funkcije, nato prizadane možgane, nisi več sposoben tekočega razmišljanja, na koncu obležiš kot posušena skuša. V živo si znamo to predstavljat!

Pojavljajo se prve posledice. Prividi in fatamorgana. Oči so zmedene in tavajo po prostoru. Osušene so. Kot da to ne bi bilo dovolj, smo pri odvajanju vode znova ugotovili, da je ta temnejša. Na evo, vse gre na dol!

Da bi pregnali črne misli, smo se odpravili na ogled biatlonskega stadiona ter trgovin. Danes imamo tekmo s Čehi šele ob osmih zvečer.

2018 WSCC 091

Popoldan smo se šli grill. Pravila so enostavna. To pomeni, da Maži mrtvo žival da na roštilj in jo obrača, mi ostali jo pa pojemo. Dobra igrica, v kateri smo vsi zmagovalci, razen nesrečne živali.

2018 WSCC 092

2018 WSCC 093

Nič, odpravili smo se na tekmo. Čakajo nas Čehi. Odšli smo samozavestni. Tekma je bila kljub vsemu tesna. Nasprotniki so imeli nekaj znanja in veliko upanja, mi pa za odtenek več sreče. Skratka, zmagali smo 5:4 in s tem zaključili turnir tukaj. Povabili smo jih na pivo in se zapletli v prijeten pogovor. Da smo jih do konca razdražili, smo jim pokazali rebrca, ki smo jih slikali na žaru. So namreč v hotelu in vezani na švedsko hotelsko hrano.

Okoli nas se vedno bolj širi vonj zmagovalcev, zato se že dva dni ne tuširamo. Mi, Švedi in Škoti smo sedaj postali bratranci. Navajeni zmag in nenehne medijske pozornosti. Ahhhh, kako lepo. Drugi naj pa še malce povadijo.

Privleki smo se v hišo, izmučeni, iztrošeni, predvsem pa dehidrirani. Ponoči smo razrešili še nekaj svetovnih problemov, našli odgovor na zaplet v Siriji ter našli krivce za bančno luknjo. To nas je dokončno dotolklo in nas položilo v postelje. Res, da zgledamo dobro, nismo pa iz železa. Tudi železo se ukrivi, sploh brez tekočine.

Že spimo. Jutri je zadnji dan tukaj. Se beremo.

Howdy Ejga!

2018 WSCC 094