Seniorsko SP 2018 – 8. dan

Ajem bek. En dan vmes nas niste brali. Naj pojasnimo. Ob zajtrku je Greta objavil pretresljivo novico. Branje in všečkanje našega bloga nam pada. Zgrozili smo se. Kako? Nas ne marajo več. Če bi nas lajkala zgolj dopoldanska in popoldanska izmena stalnih gostov Pr Čop, do tega ne bi smelo priti. Pa se ja ne posvečajo bolj pijači kot nam? Kje so Ledolomilke, Modeli, Svizci, kje mladina? Pa tako radi smo jih imeli. Kam gre ta svet?

Nekaterim ni teknil niti zajtrk, drugi so molče zrli v daljavo, spet tretji so se zapirali v stranišče iz katerega se je slišalo presunljivo stokanje in napenjanje. Misli je malo poživil le Strelc. Še dobro da ga imamo. Vedno nam stoji ob strani. Ne sili se v ospredje, je pa vedno pripravljen na pomoč. Pravi prijatelj vedno ponudi svojo roko. Pogosto se jo oklenemo.

Greta je zato odločil, da bomo “za presekat” objavili le kakšno fotografijo in ne bloga. Naj bo iz fotografij na kratko razviden naš dan.

Kot ste lahko videli, smo foto dan zaključili z dnevom knjige. Prav vsi smo jo vsaj za sekundo ali dve prijeli v roke. Naj čuti da je bil to njen dan. Naš odnos do nje je sicer podoben odnosu zaljubljencev. Sramežljivo nas gleda, mi se pa muzamo in se ji kar ne znamo približati. Z ženskami nikoli nismo prav dobro znali, zato tudi knjige niso izjema. Mogoče se pa ona ojunači in nam skoči v naročje? Še vedno čakamo.

Naj domačim sporočimo, da nismo lačni. Poleg vsega kar smo pritovorili s seboj, sta Maži in Micka spekla tudi kruh, avtor teh vrstic pa ga je s kirurško natančnostjo narezal. Pričakovanja o debelini rezin kruha so tukaj različna in odvisna od velikosti osebe, stopnje lakote in privzgojenih mer iz domačega gospodinjstva. Da z debelino ustrežeš vsem ni mogoče, jim pa z rezanjem močno polepšaš dan. Ob tem se jih večina neizmerno zabava in zaupam vam lahko, da so ob tem že pozabili na to, da nam je branost bloga padla. To je bil pa tudi moj edini namen afnanja z rezanjem kruha. 🙂

Dopoldne smo se odpravili na ogled okolice. Žal smo pozabili, da danes tukaj praznujejo Svetovni dan izogibanja galerijam. To nas je malce vrglo iz tira. Kar nekako brez vsebine in cilja smo z našo hišo na kolesih tavali naokoli. Obiskali smo viskogorsko smučišče, kamor švedske smučarje pripelje žičnica na krožce, Maži je ilegalno splezal na razgledni stolp, Mare pa medtem po telefonu ocarinil tri pošiljke za Sportino ter rešil en uvozni problem. Blagor tistemu za katerega ta priden poba dela (baje tole bere njegov šef).

2018 WSCC 082

Počasi spoznavamo Švedske navade. Naj kakšno opišemo. Če se tukaj s kom skregaš in želis komu kaj hudega, mu lahko (po zgledu naših kletvic) zabrusiš “Smreka ti na strehi zrasla”. Če mu to želiš iskreno, se tudi zgodi. Verjemite! (Glej fotko)

2018 WSCC 081

Zato bomo tukaj raje prijazni. Ne bi radi v soboto potovali nazaj z našo hišo na kolesih, na kateri bi prevažali lično in dobro raščeno smrečico. Na trajekt nas verjetno ne bi spustili.

Zanimiv je bil tudi obisk lokalnega pokaplišča. Naj zapečkarjem pojasnimo, da se pri potovanjih največ koristnih informacij o življenju (čeprav gre za pokopališča) najde ravno na njih. Zapomnite si, začetniki.

Na britofu smo ugotovili več zanimivih stvari: 1. Švedi doživijo visoko starost, 2. razumejo, da, ko te enkrat pokopljejo te pač ni več, 3. spominjajo se te verjetno le v mislih, saj pokojnih ne obiskujejo z žaklji sveč ter z rastlinjaki rož kot pri nas.

2018 WSCC 083

Zanimiv je bil tudi pogled na nabiralnike pred pokopališči. Semkaj verjetno pokojnim lahko pošlješ tudi kakšno razglednico iz Premanture v stilu “prejmi lepe pozdrave iz … imamo se lepo …” Ne bom ugibal kako se ob takšnih željah počuti pokojni v utesnjeni trugi ali ovalni žari od koder ni izhoda, ampak tako tukaj pač je.

2018 WSCC 084

Da se na pokopališčih neizmerno dolgočasijo dokazuje tudi to, da so si sredi grobov omislili razgledno točko, s panoramsko tablo.Tako stojiš na Henriku ali Helgi in opazuješ v kateri smeri je Are, oziroma Gavle. Si ne znam predstavljat, da bi na Blejski Dobravi med grobovi in na kakšni ikebani, naredili podest z teleskopom in panoramsko tablo za pogled na Begunjščico in Stol. Ja res, pokopališča so izjemno zanimiva.

2018 WSCC 085

Povratek domov, domača gobova juhica iz domačih vrečk, hrenovke in odhod na tekmo z Nizozemci.

Nizozemci so v bistvu izjemno prijetna nacija. Kdo se ne spominja Nizozemcev, ki so prvi osvajali camping Šobec in smo jih v osemdesetih občudovali z njihovimi Taunusi in Opelni. V curlingu pa potrebujejo še nekaj vadbe. Zmagali smo 10:4 in jih korektno povabili na pivo.

Mogoče še manjša zanimivost iz dvorane. Slovenci radi rečemo, da smo vsi v žlahti. Ko takole opazuješ igralce iz različnih držav, ugotoviš da tudi v Evropi ni nič drugače.

Se še spomnite zgodbe Naš ata socialistični kulak? Naš Malek je imel mlajšega sina, ki ga je učil kako se obnašati v “svobodi”. No ravno ta Malek jr. se je kasneje odselil na Češko. Kaj se je potem zgodilo z njim sicer ne vem, smo ga pa znova srečali prav danes. Zrasel je v krepkega upokojenca, poleg hrane pa se ukvarja tudi s športom. In ne boste verjeli, ravno s curlingom. In ne boste verjeli je član seniorske reprezentance in in ja, ne boste verjeli, je tukaj in igra za Češko reprezentanco. Faca, vam povem. 🙂

2018 WSCC 086

Odpujsali smo domov. Prižgali TV in z navdušenjem spremljali naše hokejsite ob zmagi nad Madžarsko. Obenem smo iskreno čestitali našim mladincem nad suveresnimi zmagami na DP v Ljubljani.

Za zaključek dne smo pojedli tudi pizzo, ki jo je tokrat vrhunsko spekel Micka. Ob tem moram povedati, da moje želje, po kateri sem si zaželel pizzo štirje letni časi, ampak brez zime ni izpolnil. Dej za naslednjič poglej ta recept Mici.

Utrujeni legamo spat. Knjiga miruje in ne kaže nobenega ineteresa, da bi nam skočila v naročje. Zato pa nam je roko sprave ponudil Strelc. Naš večni prijatelj.

Se beremo jutri

Howdy Ejga!

This entry was posted in Člani, Tekmovanja. Bookmark the permalink.