WJCC- B, Lohja 2016 (BLOG)

Ponedeljek, 11. januar – zadnji dan

Zadnji dan nase odisejade. Koncala se je tako kot se je zacela. Nekaj tezav tu, nekaj tam. Vstali smo pravocasno, saj je nas finski brat Glenn ze ob devetih prisel po nas. Zapuscanje hise je potekalo brez posebnosti. Malce se je zapletlo pri vracanju vozila. Ocitno je v casu prvenstva pri ogrevanju ene od ekip z nogometno zogo, le-ta priletela v nas zadnji brisalec. Zaradi hudega mraza je plastika takoj pocila in nazaj smo se pripeljali brez njega. Nas albanski kolega nam je svetoval, da bo najcenejse ce ga kupimo sami in zamenjamo. Glenn naju je z Evo odpeljal v najvecji Opel servis, vendar so tam ugotovili, da ga lahko dostavijo sele jutri. Najblizja bolje zalozena trgovina pa nas bi bila v Espuu, skromnih 50 km oddaljena od Helsinkov. …Hmmm, nic …. nazaj do albanskega kolega, ki smo ga zmotili pri malici. Na koncu smo se zmenili, da mu damo za stroske brisalca ter 20€ da ga naslednji dan zamenja sam. Bil je vidno zadovoljen, saj ga bo kupil na crnem trgu in kar nekaj denarja pospravil z zep, kar si pac mi ne moremo privosciti.

Kaj naj povem za konec. Ekipama sem se pridruzil ne toliko kot trener, kot pomocnik Evi pri organizacijskih in logosticnih zadevah. Zato prav veliko pri izjemnih uspehih teh mladenk in mladenicev nimam. Sem pa spoznaval sistem, kar mi bo pri nasi (domnevam da nadvse uspesni) seniorski udelezbi na Svedskem mocno koristilo.

Kar se tice sportne plati, sem bil naravnost fasciniran nad njihovim znanjem, odlicnimi igrami in zdravim odnosom do sporta. Samo tisti, ki smo bili poleg vemo, kako iskreno in zavzeto so se borili za barve nase drzave. V igre so vlozili vse, napake pa bi lahko presteli zgolj na prste ene roke. Prav nihce nas ni potolkel, pa bi nas glede na pogoje ki jih imajo celo moral. Ze dejstvo da so nas Rusi premagali z enakim rezultatom kot so v finalu Dance (obe reprezentanci sta bili tudi v nasi skupini) govori samo zase. Igre nasih mladincev in mladink niso ostale neopazene. Marsikdo naju je z Evo pocukal za rokav, navrgel kaksen kompliment, povprasal kaj o njih oziroma kaj pokomentiral. Skratka slovenski dres se je tukaj nosil s ponosom.

Izjemno pohvalno se izrazim tudi o obsportnem obnasanju. Prav vsako minuto so delovali kot ekipa, se spodbujali, motivirali drug drugega ter si pomagali. Doziveli so veliko. Tudi manj prijetnih stvari. Pa so kljub temu ostali pozitivni ter povezani. Med drugim so spoznali, da ima tekoca voda bistveno vecjo vrednost kot wi-fi. 🙂 Neprecenljivo.

Preprican sem, da bodo prav vsi zrasli v odlicne sportnike in lepo vzgojene osebnosti. Majhen delcek pri tem bosta imela tudi curling in Eva, ki z neverjetno energijo, sistematicno in strokovno skrbi za ta podmladek.

Bil sem ata, ko je bilo treba peglat cunjice za banket tudi mama. Pa sem vseeno uzival prav vsak trenutek z njimi. Upam da so se imeli fajn in da bodo s seboj domov odnesli lepe spomine. Spomine, ki jih bodo spremljali celo zivljenje in izkusnje, ki si jih ne mores pridobiti nikjer drugje kot na taksnih tekmovanjih.

Keep going girls and boys! Super ste!

Cacy The One

THE END

Sobota, 9. januar 2016

Prav tako kot vsak dan smo se tudi danes zbudili, a tokrat brez misli na tekme. Kmalu pa smo doživeli pravi šok. Termometer kaže 19 stopinj! Boljšega začetka dneva si nismo želeli. Po zajtrku sta Eva in Noel vrgla polena pod noge in iskala poleno za Noela… Ko sta ga našla, sta začela kopati zmrznjeno zemljo, kar je bilo zelo zahtevno, a je pogumnima borcema kljub mrazu(za nas je bilo malo manj mrzlo… Le cca. -17) uspela opraviti to neznosno zahtevno nalogo. Medtem so ostali člani ekipe naredili napise na jezeru. Glasili so se: Eva, jes, in Cacy. Na slednjega se še posebej ne sme pozabiti. Sledilo je izkazovanje sposobnosti vožnje slabih, premajhnih koles na zamrznjenem in zasneženem jezeru. Bili smo eni manj in drugi bolj uspešni. Naj pripomnim, da je to še posebej zahtevno če so gume prazne. Sledilo je sprehajanje po jezeru in slikarjenje s telefonom po njem. Trije hrabri mladci(Štefan, Patricija in Noel) so se odpravili po jezeru do dvorane. Pot je bila dolga, mrzla in težka,… Kaj težka, doživljali smo neznanske muke ob katastrofalni pevski točki, ki jo je izvajal Noel med potjo in pogledu na njegove zamrznjene obrazne dlake. Ob prihodu do hale smo bili vsi premraženi. Dokaz v to so ledene sveče, ki so visele ob ustnem predelu obraza. Vse premražene je odrešil naš Veliki Vodja, ki nas je pobral na poti iz štacune. V štacuni je bil tudi Luka, ki je nesrečno na avtomatu zagemblov 2€. Ob prihodu domov pa še eno presenečenje. 20 stopinj v jedilnici!!! Luka se je odločil slikati umetnino iz jezera in je zato splezal na streho. Tam mu je skoraj prst primrznil na lestev in skoraj bi že gledali novo epizodo Butca in butca. In to v živo. Nato smo imeli južno. Bila je dobra. Po južni smo imeli težke boje na kavču. Bilo je pravo mesarsko klanje. Kri je špricala, roke so padale po tleh, itd. Morali smo namreč zbrati naslednji film. Zmagal je kazahstanski nacionalni heroj  z imenom Borat. Trenerja sta morala oditi na turnir za trenerje. Cacy je popolnoma dominiral nad vsemi in pokazal da je najboljši med najboljšimi. V ekipi sta mu družbo delala nam dobro poznani Podbregarjev Andi in odlični finski curlingaš Leo Mäkelä. Za nagrado so dobili flašo otroškega šampanjca in brezalkoholni pir. Tako se je naš Veliki vodja primajal do hiše. Zvečer smo vsak po svoje uživali. Večina nas je šla tudi v savno.

Avtor: Noel

Jutri in v ponedeljek zakljucni besedi trenerjev

5. tekmovalni dan, 8. januar

Zbudili smo se  v lepo in toplejse jutro. Spustili smo se po stopnicah v dnevno sobo in ravno zmotili Evo pri intervjuju za Radio Triglav. Po tem smo pozjtarkovali in se namesti na kavc ter se pod deko greli dokler ni prisel cas za odhod. Fantje so namrec igrali svojo zadnjo tekmo proti Rusom. Punce pa smo bile izjemno pogumne in se na pot proti hali odpravile pes. V dobrih 30 mintutah hoje po mrazu in snegu, smo prispele do hale smo imele zmrznjene trpalnice, lase in tudi obrvi. Tekma se je zacela in fantje so se suvereno upirali a zal so po 7endih in pol morali priznati premoc Rusov. Cacy jih je za tolazbo odpeljal na parkirisce, kjer jih je z driftanjem spravil v boljso voljo.
Kosilo nam je kot vedno pripravila nasa druga(draga) mama eva:). Kosili smo tortilije, ki so bile naravnost odlicne. Po kosilu smo si hoteli ogledati film a smo si zaradi daljsega prepiranja lahko ogledali le pol.
Sledila je tekma punc. Sprva so(smo) se dobro upirale, po cetrtih endih pa so se podktepile z malico in nas na zalost premagale. S tem dnevom smo vsi koncali s tekmovanjem, a smo dosegli prav vse zadane cilje. Eva nam je ze pridno izracunala posamezne uspehe metov skozi prvenstvo in nase igranje se je vidno izboljsalo:). Na koncu je Cacy na driftanje odpeljal se nas punce.
Trenerja sta izjemno ponosna na nas, sedaj se pa zacenja ponovna borba za izbor vecernega  filma.

Freia in Ana

P.s. Ne boste verjeli! Temperature v hisi so se zvisale na celih 18stopinj, zunaj pa se je otoplilo. Imamo jih ze -19 stopinj.

10 zlatih Murphyjevih zakonov nase hise (by Cacy)

Zanimivost filma na TV je premosorzmerna s Cacyjevo utrujenostjo in zeljo po spanju.

Ko boste dezurni za pospravljanje po kosilu, bo to kosilo zahtevalo ogromno posode in pribora. Naslednji dan bodo lahko jedli le z eno vilico.

Ne glede kaj skuhas, vsi bodo navduseni, ….ce verjames v vesoljce.

Ce si hudo lacen in pripravljen pojesti vola, bo v hladilniku na pretek lahko dietine hrane.

Z zeljo po mirnem prezivljanju prostega casa, se sorazmerno povecuje pogostost in intenzivnost udarjanja po klavirskih tipkah.

Ce imate obcutek, da se temperatura v hisi dviguje, necesa niste upostevali. Preverite, ce imate vrocino.

Eksperimenti s toasterjem se najveckrat izvajajo med najvecjo potrebo po hrani. In ne uspejo.

Stevilo punc s potrebo po takojsnjem in temeljitem pranju las je najvecje v trenutku, ko zmrzne vodovodni sistem.

Vas zebe? Ne iscite vremensko napoved. Jutri se bo zanesljivo se dodatno shladilo.

Med ponudbo 100 filmov in risank na domaci TV, se bo po vecurnem prerekanju osmih mladincev vedno gledalo tistega, ki je vsec najmanj ljudem.

——————————————————–

Cetrtek, 7.1.2016 (nekaj dopolnitev zaradi vsebinske skromnosti avtorja)

P.S gretje v hiši še vedno dela zelo slabo

Štefan Sever

Pripis Cacy: punce so igrale odlicno, fenomenalno. Malce je bilo sicer nervozno. Takrat je coach nastopil z zgodovinsko izjavo: IGRAJTE TAKO KOT BI SLE V SOLO IN IMATE VSE OCENE ZAKLJUCENE. TUKAJ STE LETNIK ZE OPRAVILE. (enako velja za fante). Punce so se pobrale kot fenix iz pepela, igrale sprosceno, skratka odlicno. Sele v ekstra endu so omagale in pozele stojece ovacije vseh nas.
Ker serviserja za ogrevanje se ni bilo, so se fantje odlocili da cas porabijo za to, da se soocijo s Spanci. Inkvizitorji so v ekstra endu nekako izmotali zmago, pa naj jim bo. So bili veseli ko radio.
Nazaj grede smo naleteli na dva rekorda -28 stopinj zunaj in +15 notr. Serviser je med potjo verjetno nekje zmrznil.

Jutri naprej pise Ana. Wiiiii

Urednik Cacy‎

3. tekmovalni dan, 6. januar

Zjutraj je sonce posijalo skozi okno, začeli smo se zbujati v upanju, da se nam je vrnila voda. A glej ga zlomka vode še kar ni bilo. Nato smo odšli na zajtrk a zgodilo se je nekaj nenavadnega Luka in Noel sta kot trnjulčici spala v svoji udobni postelji,  ponavadi se zbudita prva. Ko smo pozajtrkovali smo se udobno namestili na naš udobni kavč ter lenarili in molili v upanju, da se nam vrne voda. Zatem pa smo se spravili pripravljati kosilo. Kosili  smo pomfri, hrenovke in solato bilo je njam njam.  Po kosilu smo čakali gospo lastnico, da nam pride odtajati vodo in povrniti elektriko v posameznih delih hiše. Da smo dobili vodo smo nabirali sneg okoli hise iin ga talili. Neustrašna viteza Ana in Luka ter najboljša kraljica Patricija pa so se odpravili na vožjo s kolesom. Vitez Luka je kar drvel skozi veter, Patricija in Ana pa nista pokazali vseh svojih sposobnosti. Juuuuhu prišla je gospa lastnica, da nam odtaja vodo (veselje). Ana in Patricija pa sta odskakljali na trampolin kjer sta malo poskakljali. Nato pa smo se spakirali za na tekmo.‎

5. januar 2016 – 2. tekmovalni dan

Danes se je začelo zgodaj. Ob 6:15 smo zaenkrat še fantje vstali. Že pred zajtrkom smo bili priča čudevitemu presenečenju. Nad vhodom v jedilnico je visela slovenska zastava, na mizi pa je bil čudovit pogrinjek. Poleg tega je bilo na mizi še čudovito motivacijsko pismo. Po tem kar so nam dekleta napisala drugega kot zmage sploh ni bilo pričakovati. Po zajtrku smo hoteli hitro pomiti posodo a glej ga zlomka, ugotovili smo da v kuhinji ni več vode. Joj, zdaj smo ga pa nasankali. Problemov ni bilo časa reševati saj se nam je mudilo na tekmo. Igrali smo proti domačinom, ki so pravzaprav Švedi (razen enega). Ne da bi nas hvalil ampak tekmo smo odigrali naravnost čudovito. To potrjuje naša zmaga z rezultatom 7:3. Po pijači na katero smo kot pravi curlingaši povabilo nasprotnike, smo šli v našo vilo. Eva je skuhala čudovito enolončnico. V njej pa je Noela pričakalo presenečenje: hrenovka v obliki note. Bil je naravnost fasciniran nad močjo štedilnika. Nasiteni smo šli nazaj v curling dvorano. Najprej punce, potem še mi. Mi smo naredili še ovinek in se zapeljali v trgovino. Med vožnjo smo bili priča pojavi trojnega sonca. Wau!
Dekleta so se pomerila z Avstrijkami. Kakšna zmaga… 13:2 in to po šestih endih. Bravo punce! Prišel je še naš trenutek. Kot moški fantje smo tekmo začeli in jo končali kot samo še moški, saj smo naše severne sosede po šestih endih premagali z izidom 10:4. Tekem je bilo za danes konec, dneva pa zagotovo ne. Po večerji smo ugotovili da vode še vedno ni. Ampak sedaj je voda presahnila še v kopalnici. Gospa lastnica pravi da je zmrznila. Pešati je začela tudi elektrila. Noel pravi da elektroni ne morejo zmrzniti, zato vzrok tiči nekje drugje. Upamo da najdemo v katerem grmovju tiči zajec. Aja, še najpomembnejše: Ana je dobila prtljago.
Trenutno iščemo zajca in upam da odpravimo težave, da se bo Ana vsaj enkrat čista napravila v svojo obleko za banket.

Med mojim pisanjem smo na našo veliko srečo našli nadlogo: prebremenjenost zaradi sočasnega delovanja savne in grelcev za odtaljevanje vode.

Misel dneva: “Kdor mu bo vzeto mu bo dano in kdor mu bo damo mu bo vzeto.” (Patricija Černe)

Avtor bloga Aljaz

Jutri pise Patricija, ki ima srce.

4. Januar – Prvi tekmovalni dan

Danes smo imeli končno čas za spanje. Zbujali smo se ravno takrat ko se je na Finskem začelo daniti. Postelje v naši super hiši so udobne in vsi smo se zelo dobro naspali. Za zajtrk smo imeli ala card. Dopoldne smo preganjali dolgčas s team meetingi, kjer smo se zmenili vse kar se je treba zmenit za tekmo. Po tem je moški del stanovalcev vile odšel po nakupih, da bomo lahko v naslednih dneh prehranjevali. Na naši oglasni deski piše tudi da se bodo jutri fantje ob natanko 17:45 po našem času prelevili v moško. Bravo (zaenkrat še) fantje!
Ko so se vrnili iz trgovine je naša začasna mati Eva že imela pripravljeno kosilo, ki je bilo zopet odlično.
Po kosilu je Luka izvedel napad s plastično pištolco na Štefana, ki se je končal z zmago Luka, ki je Štefana nokavtiral s čistim strelom.
Ko se je kosilo poleglo je bil že čas da se fantje počasi odpravijo na tekmo proti Angležom. Na poti proti tja sta jih trenerja vprašala ali imajo zastavice? Zelo prepričljivo so odgovorili pritrdilno, ampak sledilo ne naslednje vprašanje: “Kje so te zastavice?” Tokrat odgovorijo, dav vrečki s promocijskim materialom Jesenic? Ampak kje je pa ostala ta vrečke?? Ja v vili je ostala. Bravo fantje! Ponosni smo na vas!
Punce smo odšle navijat s slovensko zastavo. Navijale smo z vsem srcem. Fantom je zelo dobro kazalo, na koncu 7 enda je biu izid poravnan na 3:3 in v zadnji end so odšli še z hammerjem. Zmanjkalo jim je nekaj sreče in so tekmo nato izgubili s 5:3. Vsi smo ponosni na njih, ampak priložnosti je še kar nekaj.
Ko smo se vrnili v vilo, se je Noel odločil za obisk savne. Ko se je pregrel se je odločil skočiti na sneg. A glej ga zlomka, vrata so se zaprla in Noel je ostal ujet na mrazu. Odšel je trkat na okna, da bi mu nekdo pomagal, a namesto tega je Patricija mislila da je samo prišel pozdravit, mu je pomahala in odšla stran. Noela je nato odrešil muk Cacy.
Privoščili smo si tudi že zgodnjo večerjo. Trenutno smo v pričakovanju tekme punc, ki bo ob 20ih po vašem času. Cacy nam je obljubil, da če zmagamo, nas iz hale domov pelje rikverc.

Pošiljamo vam mrzle pozdravčke iz mrzle Finske!
Lp Nika

Jutri je novinarsko pero v rokah Aljaza

Dan 2 – nedelja, 3. januar

Dan se je zacel tako kot se je koncal….s prijetnimi presenecenji. Ob sedmih smo v skladu z rezervacijo na letaliscu hoteli prevzeti vozilo. Za vsak slucaj smo bili tam ze ob nekaj pred sedmo. Cimprej smo zeleli biti da na vrsti, saj smo morali biti kar najhitreje v Lohji na treningu. Ampak…. vrste ni bilo. Nobene. Pred nobenim okencem…… Prav nobena firma namrec se ni bila odprta. Prve naj bi zacele z delom sele ob osmih, nekatere ob pol devetih. Zapovrh na letaliscu niti ni bilo okencka nase firme z nekim cudnim imenom. Takoj nam je bilo jasno zakaj je bila cena ugodna.

Da skrajsam. Po posvetovanju smo poklicali na kontaktno stevilko, na katero se je javil Albanec zivec v Helsinkih, nas odpeljal v neko zapusceno garazo, dal avto z zlizanimi gumami in nam zazelel veliko srece. Kar smejte se……, bilo pa je natancno tako.

Nas je pa poskusal pospremiti nazaj do hostla. Poskusal sem napisal zato, ker se je ze v drugi ulici izgubil. Zgolj Prezljevim navigacijskim sposobnostim se gre zahvaliti, da smo hostel spet nasli. Jabolko ne pade dalec od Tomsiceve.

Pred njim je ze cakal nas finski kolega Glenn s servisnim kombijem neke avtoprevozniske firme. Kapo dol fantu. Nasel je slovenski grb, ga dal izdelati kot nalepko in z njim polepil izposojeno vozilo. Res lepo presenecenje.

Tako organizirani smo se koncno le odpravili proti Lohji, vmes akupili ziveza ter po kratkem iskanju nasli svojo hiso. Bila je na koncu 2 km ceste s tremi hisami, njena hisna stevilka pa je bila 164. Glenn je pojasnil, da je sistem hisnih stevilk v vaseh na Finskem poseben. 164 namrec ne pomeni stevilo his, temvec to da je hisa oddaljena 1640 m od zacetka ulice. Nekaj novega.

Nic novega pa ni prineslo trkanje na vrata hise, ki naj bi v naslednjih dneh predstavljala nas dom. V njej smo presenetili dve ruski druzini, ki sta zakljucevali novoletno praznovanje in se odlocili, da pac ne gresta domov dokler vsega kar so nakupili ne spijejo.

Okoli dvanajstih so se navelicali, odrigali domov in prepustili petim domacinom, da za njimi pospravijo.

Hvala Rusom, saj smo lahko brez zamud prisli do sportnega centra, kjer so dekleta opravile uradni trening. Odlicno jim je šlo, led pa je izjemno hiter. Na uvodnem sestanku smo izvedeli, da se je prvenstva udelezilo rekordnih 44 reprezentanc, 24 moskih in 20 zensk. Izposlovali smo tudi, da bo Noel igral s cudno obarvanim dresom.

Vselili smo se v hiso, se nastanili, slozno pripravili kosilo in po dolgem casu pojedli nekaj toplega. Za posladek pa smo imeli Prevcevo zmago. Se zadnjic smo prekleli Ruse, ki so nam meni na TV pustili v cirilici ter se pol ure mucili, da smo na finski nacin zaklenili hiso.

Popoldan so trening opravili se fantje. Samozavestno in prepricljivo. Pozna se jim, da je to ze njihovo drugo prvenstvo. Zato smo upravoceno lahko optimisti. Fantje in punce komaj cakajo, da se prvenstvo zacne. Jutri prva tekma fantov ob 14.30 in prva tekma deklet ob 21.00. Fantje imajo na meniju Angleze, dekleta pa Danke. Teknilo bo. Bodite z nami. Slo bo zares.

Jutri bo novinarsko pero v rokah Nike. Berite jo.

Lp

Cacy

Kratek update iz zacetka potovanja v Lohjo, 2.1.2016

Zbrali smo se sredi noci, saj naj bi bili ze zgodaj dopoldne na Finskem. Na letaliscu nas je prisel pozdravit sam predsednik zveze. Zazelel nam je sreco, sledila je fotka, nato pa brz skozi kontrole, saj ne bi radi zamudili letala.

Kaksna zmota. Letalski prevoznik nam je namrec pripravila prisrcno presenecenje. Najprej nas je z letalom popeljala po letaliscu, da smo si ogledali vse spremljajoce objekte. Pod pretvezo, da je treba popravit zavore pa so nas odpeljali nazaj v stavbo letalisca. Tam smo se druzili in prijetno kramljali, nekateri pa so celo odigrali partijo taroka. Lepa gesta prevoznika, saj taksnega druzenja manjka. Se vec. Pogostili so nas s sendvicem ter sokom. No, tam po enajsti nam je bilo dovolj in smo se le odpravili proti Zurichu.

Res je, zaradi druzenja na letaliscu v Ljubljani nam je uslo letalo za Helsinke, ampak slo je v sklop novih prijetnih presenecenj, ki nam jih je pripravil Swissair. Odlocili so se namrec da nam razkazejo Milano in nas sele nato odpeljejo proti Helsinkom. Neverjetno prisrcno. Pa se ni konec…..vsak je dobil se 20€ vreden bon za hrano in pijaco na letaliscu. Ganjeni smo bili.

Zacetno veselje, da se bomo s tem denarjem do smrti najedli ter izropali vse restavracije, je ob pogledu na cenike hitro izpuhtelo. Pizze, Burger king ali spageti in vavcerjev ni bilo vec.

Ta trenutek, ko to pisem se vedno cakamo, da nas odpeljejo na ogled Milana iz zraka. V Helsinke naj bi prisli okoli enajstih. Razen ce nam ne pripravljajo se kaksno presenecenje.

Se nadaljuje…..

In se je….. Finnair nas je presenetil z igrico “najdi prtljago”. Nasi Ani so jo namrec skrili in se ob nasi prijavi delali hudo butaste, ces da ne vedo kje je. Izpolnili smo ustrezne obrazce in obljubili so, da jutri igrico koncajo ter nam Anino prtljago vrnejo. Otroci.

Na sreco ima Ana vso potrebno opremo za igranje v rocni prtljagi. Modra odlocitev.

Danasnji adrenalinski dan smo koncali ob 23.45 v hostlu na letaliscu. Igric je za danes konec.

Se nadaljuje….

Cacy

1. januar 2016
Jutri zjutraj slovenski mladinski reprezentanci v curlingu potujeta na Finsko na SP skupine B mladinskega curlinga. Na tem mestu pa si boste lahko prebrali tudi zapise dogajanja v Lohji. Fantje in dekleta so namreč obljubili, da nas bodo sproti obveščali kako se imajo in kaj počnejo…