EP v curlingu 2016, Braehead (Škotska) – BLOG


Štefan Sever, Aljaž in Gašper Stopar, Noel Gregori in Luka Prezelj so člani našega kluba, ki v spremstvu Eve Sever zastopali Slovenijo na letošnjem EP v curlingu v Braeheadu na Škotskem.

Naši so z zmagami nad Belgijo, Španijo in Francijo dosegli osnovni cilj – obstanek v B skupini evropskega curlinga in tekmovanje končali na 14. mestu.

LESTVICA IN REZULTATI

 

Zaključek (sobota in nedelja, 26.-27. november 2016)
Jutro je, tako kot smo bili že nekaj dni navajeni, prineslo novo zgodnje vstajanje in novo tekmo. Tekmeci so bili Francozi. Z njimi smo igrali za obstanek v B skupini. Jutro se je začelo zelo optimistično. Bili smo zmatrani, Gašper pa bolan. Čez noč je v sobi naredil pravo gojišče bakterij in drugih malih stvari. Bus smo imeli ob 6:24. To je ravno dovolj časa za tekmo. A glej ga zlomka, bus ne pelje do Breaheada. Ustavi se nekaj kilometrov pred njim. Tako smo čakali na mrazu na naslednji bus, ki je prispel čez 20 minut. Mudilo se nam je. Prišli smo v halo slabe pol ure pred treningom, tako da se tudi za ogret ni bilo dovolj časa. Gašper se tudi drugače ne bi, ker je bolan. Zaradi bolečin v hrbtu, je imel probleme še Noel. Na srečo obstaja lekadol. Tekmo smo kljub slabemu jutru odigrali odlično in poslali Francoze v B skupino in na pijačo z nami. Sledil je hiter odhod domov za tuširanje. Po slabi uri smo šli nazaj v Breahead v KFC, ki je 20m od hale za B divizijo in 10m od A divizije. Poljaki so želeli menjati dres, a smo jih bili primorani zavrniti, ker jih rabimo v roku enega meseca. Šli smo gledat finale. Luka je imel s sabo napačen dres, zato ga je Eva poslala domov. Vsaj nazaj je prišel navdušen, ker ga je pripeljal Angus z njegovim Audijem. Medtem smo ostali napeto gledali tekmo. Bila je kakovostna in veliko so nas kazali na velikem zaslonu. V 10. endu pa nas je prišla iskat neka ženska in nas zjagala proč saj bi mi morali iti na zaključek. Vseeno nam je uspelo v stoje pogledati tekmo do konca.
Sledil je zaključek, ki ga je snemal Verbinc. Vse je potekalo gladko, dokler ni bil na vrsti Zvezdan. Namesto slovaške so dali slovensko zastavo. Skupaj s Poljaki in Slovaki smo se začeli nekulturno obnašati med himno, ko smo napako opazili. Bili smo razočarani. Zatem smo odhiteli na banket. Ustavili smo se še na hitro doma, da smo se preoblekli. Zamudili smo začetne govore, a ni bilo problema – hrano smo še ujeli. Iz nekega razloga so nas razdelili na pol med Čehinje in Angležinje. Po večerji je sledilo fotografiranje z zvezdniki tega športa, nato pa odhod na avtobus do centra. Tam je bil afterparty, ki ga je nekako zorganizirala norveška ekipa. After namreč ni sploh bil načrtovan. Ker je Štefan mladoleten, nas niso spustili notri. Sledilo je težavno klicanje taksijev. S tujo pomočjo nam je uspelo. Šli smo za 2 uri spat in nato na letališče. Na avijonu smo bili spet z Zvezdanom. Tokrat pa nismo vsi čakali njega ampak njegovega skipa. Sledilo je še pobiranje prtljage, pozdravljanje s Slovaki ob našem odhodu in sam odhod domov. Tam pa nas je čakal v večernih urah čudovit sprejem.

 


Dan 10 (čertrtek, 24. november 2016)
Pisov bom po domač k tle tud tko čudn anglešk govorijo.
Verbinc je ustov ta pru. Pol pa Luka. Sta šla u štacuno. Ostal smo kasnej ustal. Štefan je biu spet ta zadn. Gašper je ta nov ta frderban k je bovn. Gledal smo tekmo od a divizije od žensk. Zvezdi je tud igrov paj premagov Turke. Usi smo bli vesel. Pol je Verbinc šu na izobražvane. Mi smo pa jedl južno. Sej bi blo use uredu, če Luka neb nabavu ohrovta namest solate. Spet smo nč delal cev dan. Mel smo pa en problem. Tud Noel je biu mal frderban k gaj hrbt bolu. Zaenkat mamo še dva k sta čist uredu. Mal dvomm da nm bo tko ratal na seniorje pridt. Prej vmo prklenen usak na svojo preklo za oporo pa jamral k ns use boli. Dobr da mamo še par lekadolov. Gašper pa Eva sta šla na gun sestank k bi mogu bit učer. Mi smo pa pol pršli u halo. Špilal smo prot Špancm pa zmagal. Igrov je tud Zvezdan, k je pred tekmo mev u rokah eno roza majčko. Zgleda da mu to prpele srečo k so zmagal. Začel so se matat po ledu k so se uvrstil u A divizijo. Mi smo šli dam, Gašper Eva pa Verbinc pa so rabl taksi. Taksi smo mi klical sam ni nkol pršu. Nekak so pršli dam.

Še neki: Klicat taksi na Škotskm je zlo teško. Uglavnm nkol ne rata.

Dan 9 (sreda, 23. november 2016)
Dan se je spet začel zelo zgodaj in tudi zelo zgodaj so v društvu slovenskih polomljenih curlingašeov ugotovili, da en igralec ni izpraven za tekmo. Tako je Noela doletela čast, da gleda tekmo s tribune. Igrali smo proti Latvijcem. Ne maramo jih, ker so neprijazni. Poleg tega so nas tudi premagali. Za pijačo itak niso dali.
Odšli smo domov. Še vedno smo bili v včerajšnjem šoku, ko so nas cel dan menjavali za Slovake, celo na tablo so nastavili napačen napis. Slovak je Zvezdan, ki pa ga cel dan nismo videli. Po kosilu smo se odločili za počitek, okoli treh pa smo se odpravili proti centru. Najprej smo pogledali univerzo, nato smo šli peš do centra in tam kupovali suvenirje. Ne, suvenirji NISO bili gajbe pira!

Sledil je odhod domov. Luka je bil navdušen nad dvonadstropnim avtobusom. Kmalu po prihodu domov sta morala Eva in Gašper na sestanek. Pred tem sta si še v živo ogledala tekmo med Norvežani in Švedi. Na sestanku sta čakala v tri krasne, da so povedali, da bo sestranek jutri. Med čakanjem sta srečala Verbinca, ki je tu na izobraževanju. Skupaj so čakali taksi, ki ga ni bilo. Imeli so dovolj časa, da so Verbinca naučili, kaj pomeni filavc. Baje tega v Lublan ne poznajo. Na srečo jih je prišel iskat Angus. Prihoda se ne spomnim, sem že spal.

Dan 8 (torek, 22. november 2016)
– spet smo vstali zgodaj,
– presenetil nas je dež,
– avtobus je bil tradicionalno poln,
– igrali smo proti Angležem,
– dvomimo o njihovem poreklu,
– igrali smo dobro in izgubili,
– spet smo šli skozi vrata na šoping,
– Eva je kupila knjigo, Luka celo 2 za svojo sestrično,
– Gašper ni našel iskane knjige,
– Gašper se je za kosilo zelo nabasal, češ danes ne bom igral,
– spet smo šli gledat tekmo (3 ende)
– mali Škoti so se spet drli,
– tekme so bile dolgočasne, ker je Gašper zaspal,
– Zvezdan je pomahal Štefanu,
– zatem sta si Gašper in Aljaž kupila puloverja,
– sledila je tekma,
– na pre-gamu je Luka treščil ob led z glavo,
– glava ga je bolela (sedaj je v redu, tako da brez skrbi)
– igrati je moral Gašper (karma!),
– Gašper se ni dobro ogrel pred tekmo,
– v drugem endu nam je pomahal predsednik Royal Caledonian Curling Cluba, ki je naš zvest navijač, tako kot Bor Yan,
– žal smo tekmo izgubili,
– sodnik je dejal, da naj se danes nič ne pije,
– smo ši domov,
– razveselili smo se Precednikovega pisma,
– zdaj gledamo tekme prek računalnika,
– kmalu gremo spat.

Dan 7 (ponedeljek, 21. november 2016)
– vstali smo zgodaj,
– Noel je pozabil stvari v hiši,
– skupaj z Evo sva odhitela iskat stvari,
– ujeli smo tekmo,
– Noel še kar ni imel vsega s seboj,
– Tekmo smo tudi igrali in sicer proti Nizozemcem,
– Noel je imel težave s hrbtom in šel na fizioterapijo,
– Gašper je doživel svojo premierno tekmo,
– tekmo smo izgubili,
– po tekmi smo šli skozi vrata v šoping,
– Aljažu so brezplačno spucali telefon
– Eva je našla knjigarno,
– šli smo tudi gledat tekmo,
– mali Škoti so se drli in tresli tribune,
– Edin jih je utišal,
– nato smo jedli,
– sledila je tekma proti Belgijcem,
– vsi igralci so igrali, samo Zvezdan je gledal v svoj Iphone,
– Belgijci so nam poleg zastavice dali buteljko njihovega piva(triple),
– Tekmo smo zmagali in jih odpeljali na pijačo,
– posebej so pohvalili igro našega leada Luka,
– za zmago nas je Eva peljala na donute,
– Štefan pravi, da so bili dobri,
– avtobus za domov spet ni bil dvonadstropen,
– sledila je večerja in spanje.

Dan 6 (nedelja, 20. november 2016)
Zjutraj smo danes lahko dalj časa spali, ker smo imeli tekmo šele ob 16:00. Med zajtrkom smo pogledali zadnje ende ženske tekme Škotska-Švedska. Po zajtrku smo imeli dobro uro časa do kosila. Med njim smo gledali tekmo Nemčije proti Rusiji. Gašper je vplačal tudi stave in sicer na Švedsko in Norveško. Odšli smo na avtobus. Pri hali imajo wifi in pokéstope, tako da so lahko zagriženi igralci Pokémon GO dobili pokéžoge. V sami dvorani za A divizijo pa je bila ena tribuna polna – tista na vhodu. Gledali smo tekme. Za gledalce je bilo dovolj prostih sedežev, edino Zvezdan je sedel na stopnicah. Bilo je burno ob vsakem dobrem metu Škotov. Dvorana se je tresla, ko so pod Škoti padli Švedi z Edinom na čelu, samo Gašper je majal z glavo ob misli na izgubljene stave. Po tekmah smo odšli mimo McDonaldsa v našo dvorano. Na tej “dolgi” poti smo ugotovili, da nivo curlinga pada. Ni bilo nobene ekipe iz elite, ki je peljala poraženca na pijačo. Sledila je naša tekma s Poljaki. Kljub srčni in dobri igri smo izgubili. Bo pa jutri bolje! Zatem smo odšli domov (Poljaki nas tako kot Estonci niso povabili na pijačo). Doma smo povečerjali. Sedaj pa spat, jutri imamo tekmo že zgodaj zjutraj.

Dan 5 (sobota, 19. november 2016)
Iz volje po pisanju sem se spet odločil, da blog pišem sam. Tako bi začel najprej s samim sabo. Noč je bila zelo mirna, samo proti jutru sem padel s postelje oziroma jogija, ki je na tleh. Začeli smo s team meatingom ob 9:30. Tam smo bili skoraj vsi, le polovica ekipe je še vedno spala. Baje je funkcija Bed time na Iphonu 6 nezanesljiva in tako je Eva šla zbudit zaspance. Imeli smo zajtrk in team meating. Potem smo hitro odšli proti avtobusni postaji. Govori se, da imajo avtobuse zelo točne, tako da nas kar malo daje, da ni “tradicionalnega” zamujanja, ker nam vedno avtobus spelje pred nosom. A vedno pride naslednji in na enem smo poskrbeli, da je imel avtobus zamudo. Kupili smo namreč 6 tedenskih vozovnic, za izpolnitev vozovnice pa malodane potrebuješ doktoriraš. Na avtobusu smo opazili nam znan obraz – še včeraj je imel v rokah metlo, danes pa že nov TV. Še vedno nam ni točno jasno s kakšno obliko švercarije se ukvarja.

Odhiteli smo na opening ceremony. Težko si je predstavljati, kaj sta si mislila Ulsrud in Eriksson ob slikanju s postavnima Slovencema. Medtem smo ostali opazovali, kako se Zvezdan naslanja na zastavo. Opening je bil čudovit. Postavili so nas na led in sledili so govori. Govorila je Kate Caithness in naš dobri prijatelj iz Royal Caledonian Curling Cluba.

Zatem smo hitro oddrveli domov na kosilo, po kosilu pa počitek. Pred odhodom smo ugotovili, da je kljub višjim temperaturam v stanovanju malce hladno. Tako je Štefan vprašal, če je koga kaj zeblo ponoči. Odgovoril sem, da ne, a sem padel s postelje. Resnosti tega problema še vedno nihče ni dojel. Prišli smo do hale, se ogreli in začeli tekmo, ki jo je predvajal Bor Yan. Takmo smo na žalost izgubili. (naši so nesrečno izgubili proti Estoncem 4:6, op. Greta) Verjetno je kriva čudna turška glasba iz prenosnega zvočnika od Turkinj. Ta nam je onemogočala kakovostno izvedbo Rajkota – odlična ogrevalna vaja, kjer se spomnimo velikana slovenskih smučarskih skokov Rajkota Lotriča. Aljaž, Gašper in jaz smo odhiteli po tekmi domov, ostali pa so še ostali na treningu.

Trenutno smo vsi v eni majhni sobici. No pa še ena anekdota o tej sobici. Naš prijatelj, ki nam je zrihtal prenočišče, je mislil da bosta tu Zvone in Eva, ne pa Štefan in Eva. Tako smo dobili eno luštno majhno sobico, dovolj veliko ravno za zakonsko posteljo in si jo zdaj delita brata Stopar. Ta soba je najtoplejša od vseh, zato veliko časa preživimo ravno tu. No to bo zaenkrat dovolj, se slišimo jutri.

Dan 4 (petek, 18. november 2016)
Zjutraj nas je Angus presenetil z zajtrkom. Sledil je odhod do avtobusne postaje in odhod proti hali. Najprej smo si ogledali trening A skupine. Tam so bili EDIN, ULSRUD, KAPP, SVAE, KAUSTE, PITKO,… Po temu navalu navdušenja je sledil team meeting. Povedali so, da moramo biti na opening reception v uniformah.(zapomni si). Zatem smo šli ven iz hale skozi vrata v nakupovalno središče, po tekočih štengah dol in v restavracijo. To traja vse skupaj 1 minuto. Po obedu smo se seznanili s tukajšnjim ledom. Trening je potekal brez problemov. Sledil je sprehod po nakupovalnem središču. Štefan je kupoval marelo. Uslužbenci niso znali zaračunati za marelo. To je trajalo tako dolgo, da je Evi uspelo iz ene cele narediti dve polovični bančni kartici. Sledil je še opening reception v Paisleyu. To je tam kjer se je curling začel. Tam smo bili vsi tekmovalci v uniformah razen Zvezdana, ki je bil v svoji črni halji, ki jo sicer nosi med delom v hali. No vsaj dela v stilu. Tam nas je ustavila gospa, ki se je želela z nami slikati, ker ima prijateljico iz Slovenije. Poklicala je svojega moža da nas je slikal. Med pogovorom smo ugotovili, da ta prijateljica živi na Bohinjski Beli in da je bila gospa že dvakrat Pr’ Betišt, poleg tega pa je njen mož še predsednik Royal Caledonian Curling Cluba (Clive Thomson, op. Greta). Ogledali smo si še Paisley Abbey in odšli proti domu. Jutri nas čaka prva tekma z Estonci.

Dan 3 (četrtek, 17. november 2016)
Tretji dan pa smo bili po štirih letih vsi skupaj v hali v Ružinovu. Tam smo opravili še zadnji trening pred Škotsko z delujočimi hacki. To dejstvo ni še zdaleč tako razburljivo kot naslednje. Icemaker v Ružinovu je Kanadčan “Soapy” Campbell. Treniral je vse od Turkov, Slovakov in pa tudi Usipaavalniemija, olimpijskega podprvaka 2006, ki prihaja iz Finske. Medtem sta se proti Bratislavi podala tudi Gašper in Eva in po kosilu tudi prispela. Tako smo se morali posloviti od Zvoneta. Sledili so še zadnji nakupi v Tescotu pred odhodom na avion. Pred Štefanovo hišo nas je pobral skupaj s Slovakinjami minibus in odpeljal na letališče. Tam smo dolgo čakali. Aljaž je kupil Gašperju NHL nalepke za odkupnino za Elzo. Tako smo na pot poslali tudi Anžeta Kopitarja, ki se je skrival v paketku. Avion je bil ok, samo malce pozna ura ob 21:45. Vsi so bili tiho samo Zvezdan in njegovi, ki so sedeli takoj za nami so vso pot vpili. Kljub temu smo prišli do Edinbourgha. Le še vožnja do Glasgowa in nastanitev pri prijaznem gostitelju Angusu, ki nas je kljub pozni uri sprejel v hišo.

Dan 2 (sreda, 16. november 2016)
Po dolgi neprespani noči polni žaganja smo šli na trening do Zvezdana. Hacki spet niso stali pri miru. Ker je Zvezdan očitno obupal nad njimi, se jih je lotil Zvone.

Zvone je metalurg.
Zvone je popravil hacke.
Bodi kot Zvone.

Trening je šel brezhibno. Sledilo je kosilo in nato je bila na sporedu trening tekma. Tekmic ni bilo. Spet je v luč pozornosti vstopil Zvone. Rešil je situacijo. Odredil je trening tekmo med Mamuti in Zvonetom. Vse ostalo je potekalo po že znani praksi.

Dan 1 (torek, 15. november 2016)
Od Jesenic do Bratislave… Za 4 Mamute (Štefana, Aljaža, Noela in Luka) in Zvoneta se je vse začelo v torek. Kot smo navajeni, smo na pot štartali skozi predor Karavanke. In ne, nismo bili v vrsti pred tunelom, ampak se da skozi tunel tudi brez čakanja, kar sporočamo predvsem Svizcem. Pot nas je kar iz navade vodila od dela na cesti do naslednjega dela na cesti vse do vsem znanega Lamača. Tam smo se nastanili pri Štefanu. Odšli smo v halo, kjer smo izvedeli, da smo samo kakšno uro prezgodnji. Žal ta dodatna ura ni pomagala Zvezdanu, da bi končal z delom. Imeli smo sicer na voljo eno progo, a smo kaj hitro ugotovili, da če hack ne stoji se težko odrivaš iz njega. Na pomoč je prišel Zvezdan, ki se je na vse pretege trudil izvrtati novo luknjo, a mu je uspelo le polomiti sveder. Tako smo po eni uri z********** s hacki končno našli hack, ki je deloval in nadaljevali s treningom. Vse ostalo je že znano: Trojka in soba pri Štefanu. Mimogrede, tuš kabino je Štefan tudi ta dan popravil in zdaj deluje.

(NOEL)

                                                                                                                                   

 

Mamuti k bratrancem Škotom so na poti,
za trenutek na jih ta Precednikova misel zmoti.

Kljub naporom si predstavljati ne znamo,
kdo zakuhal bi lahko vam kakšno dramo.
Res imajo tisto kurčevo dvorano,
domu odnesli bodo le veliko rit usrano.

Angleži, Nemci, Italijani,
naj podrzajo se cuzat mleko k mami,
saj curling šport je za velike,
tam pa Mamuti ne delajo razlike.

Zmagujejo zdaj ene, pa spet druge,
takšne in drugačne curling zgube,
ne pomaga spirit, ne trenerji,
rezultat pokaže, da so le bleferji.

Mamute pa to ne zmoti,
trdno stopajo po pravi poti,
z mamo Evo in pa Zvonetovo trdo roko,
gradijo svojo lastno curling stroko.

Vsi v klubu res iskreno vam želimo,
da z novicami o zmagi vsak večer zaspimo,
da nihče vam do kolen ne seže,
in po vaših dragocenih točkah streže.

Mamuti z naskokom ste najjači,
tako na metu, kot na krtači,
zato zapomnite si, kaj pravi eden in edini Cacy:
“Ko je jači taj naj tlači!”

V imenu vseh članic in članov CKJ
Precednik


Mama Mamut se zahvaljuje
in kar v rimi nadaljuje.
Kot bi rekel južni brate:
Neka ti rječi se pozlate!”

Leave a Comment