V želji podpreti Modele na še zadnjih pripravah na evropsko prvenstvo, smo se 23. 9. 2011 člani CKJ s simpatizerkami odpravili na poučno ekskurzijo v Švico.
Začelo se je kot nakupovalni izlet. V Zugu smo izropali Janetino klet – nakup curling opreme je bil dober posel zanjo in za nas. Višek obiska pri Janet pa je bilo slikanje z zlato medaljo, ki si jo je švicarska reprezentanca, katere član je bil Janetin mož Patrick, priigrala na olimpijskem curling turnirju v Naganu. Drugi del popoldneva smo igralci preživeli v curling dvorani v Kussnachtu. Najprej nas je v uk vzel Jean Pierre Rutsch, sicer trener italijanske curling reprezentance. Bil je dober učitelj, ki je lekcije začinil s krilaticami, med katerimi še posebej tisto o bazenu uporabimo skorajda vsak trening. Sledila je igra proti trem švicarskim ekipam. Kljub daljšem igralnem času igrajo nekateri boljši, drugi pa povsem primerljiv curling. Vsem pa nam je skupno to, da bo igro radi analiziramo ob vrčku piva. Simpatizerke so tačas uredile vse formalnosti s korejskim parom, ki vodi hostel, v katerem smo spali. Pripravile so tudi postelje v ženski spalnici. Saj bi jih pripravile tudi v moški, a pri Korejcih je red in ženske nimajo vstopa v moško spalnico.
Zjutraj sta nas naša gostitelja presenetila s korejskim zajtrkom, ki si ga bomo za zmeraj zapomnili, saj navadno za zajtrk ne jemo praženega riža z ocvrtim jajcem. Lepo sobotno dopoldne smo izkoristili za turizem. Z avtobusom smo se odpeljali do vznožja, z dvema gondolama pa povzpeli skoraj na vrh Pilatesa, gore nad Luzernom. Razgled je bil čudovit, družba dobra, in malica, ki smo si jo prinesli s seboj, okusna; kaj več bi bilo že kičasto. Nazaj v dolino smo se peljali z najstrmejšo zobato železnico na svetu in pri tem uživali kot otroci v zabaviščnem parku. Pozno popoldne smo v dvorani, ki je tako dobra, da bi jo kar posvojili, ponovno igrali curling. Vsaj nekateri od nas smo zmagovali, kar se vidi iz rezultata in nasmeškov na spodnji fotografiji.
Za premlevanje vtisov z lepega izleta je bilo dovolj časa med vožnjo domov, ki smo jo prekinili le toliko, da smo želodce, ki so dva dni dobivali le »peščico riža in pol jajca« (op.p. povzeto po M. Prezelj), pocrkljali z odličnimi pečenimi rebrci.