Blog Svedska – ponedeljek 2.1.2017

img_0679img_0680img_0751img_0685Tudi Tudi letos bomo pisali blog. Prva dni se bom potrudil sam, potem se ga bo pa lotila mladina. Naj malce razmišlja. Upam, da bomo zanimivi in da nas boste zvesto spremljali tako na športnem kot družabnem področju. Radi vas imamo.

Ponedeljek, 2.1.2017
Naše mladinke in naši mladinci, so končno dočakali odhod na Svetovno prvenstvo na Švedsko. S težavo so prekinili šolske obveznosti, odložili knjige in zvezke. Pričakoval sem, da bodo to lažje prenesli, ampak naša mladina je res nekaj posebnega. Patriciji smo šele domačem pragu iz rok iztrgali fiziko, Noela smo zalotili, da je še v očetovem avtu pod kapuco na skirvaj ponavljal nepravilne nemške glagole, Ana je na papirnate robčke vedno znova preverjala zadnjo matematično rešitev, Štefan je v dvojno dno prtljage skril slovensko slovnico …in tako naprej vsi od prvega do zadnjega. Neverjetno. Ni bilo druge, kot da sem povzdignil glas. Kakor da bi študirali za v policijo, madona. Šele to je pomagalo. Začeli smo razmišljati o curlingu.
(PS: če ima kdo med prijateljicami na FB profesorje iz šol naših junakov, naj prosim tole vztrajno deli in lajka ali opozori tiste, ki jih imajo. Po potrebi in željah lahko še kaj teksta ali predmet dodam)

S pomočjo staršev smo se stransportirali do letališča. Ob pogledu na letališče in avijone so se dekletom zaiskrile oči. »Zopet bomo videle Milano!« Wauuuu !!!! Revice so si v spomin priklicale naše zadnje skupno potovanje v Lohjo, ko so na našem avionu zaribale bremze in smo bili preusmerjeni preko Milana. Hehehe, tokrat jih bodo zanesljivo odtajali, saj si takšne sramote enostavno ne morejo privoščiti. Tisti prejšnji je pa itaq še od lani na servisu.

Sicer pa, …zakaj so bremze na avionih sploh problem? Pri vzletu jih absolutno ne rabiš, v zraku kakšno pretirano pritiskanje na pedal zavore avijona verjetno nima nobenega smisla, naši avijoni jih ne potrebujejo niti pri pristajanju. Zakaj? Pri pristajanju so steze na vseh evropskih letališčih projektirane za ta prave velike avijone. To pomeni, da morajo naši miniaturni modeli že takoj po pristanku spet na vso moč pospeševati, in če še niste opazili, prižgati tudi vse možne lučii zunaj in znotraj. Vse to iz preprostega razloga, da damo vedeti da smo tam (nekje) in da nas v vrvežu tazaresnih letališč kdo ne spregleda in ne povozi. Zato je navodilo nasim pilotom jasno, po pristanku ne bremzaj, daj po gasu, prizgi vse kar imas in cimprej sp**** med nogami Boeingov in Airbusov v kakšnen varen kot letališča. Bremze? Popolnoma nepotrebna navlaka. Kakor da bi nekadilcu predpisali, da naj v žepu stalno nosi cigarete. Brezveze.

Na letališču veselje, tobogan in lego kocke. Mladina se je zapodila mednje. Bilo jih je veselje gledati v tej mladostni sporščenosti, za katero pa sem vedel da dolgo ne bo trajala …. Noel je namreč kmalu zaznal Pokemona. Majku mu ….

Skratka avijon je užgal, bremze so bile montirane, tankali smo, piloti so bili po praznikih zagnani … in odlepili smo se od domačih tal novim dogodivščinam naproti.

Evo je med letom vseeno malce zvijalo. Ne vem zakaj, ampak boji se da bi strmoglavili. Takšen strah je najpogosteje vzrok nepoznavanja možnosti, ki jih kot potnik v takšnih primerih imaš. Zamislite si, strmoglavljate. Sediš in čakaš, čas gre pa v nič. Pozabljate, da imate kar nekaj možnosti, da si ta čas popestrite. Pod sedežem imate jopič. Zabavajte se z njegovim napihovanjem ali pa ga skrijte paničnem sosedu in opazujte kako revež bega. Da bi vam čas hitreje minil je na brezrokavniku tudi piščalka, na katero lahko na vse kriplje žvižgate in piskate. H koncertu lahko povabite tudi soseda. Konec koncev, ali niso glasbeniki podobno taktiko užgali tudi na Titaniku? Ali pa …. med pikiranjem pokličite stevardeso in prosite za dodaten vzglavnik, obenem pa diskretno namignite, da potnica poleg vas s kričanjem vseeno malce pretirava ….

Možnosti, da kvalitetno preživite tudi te zadnje trenutke življenja je ogromno, zato je Evin strah popolnoma odveč. Ji bom poskušal pojasniti.

Do Ostersunda smo presedli še v Zurichu ter Stockholmu. Prav zanimivo je gledati mladino ob teh presedanjih. Po izstopu iz letala in lociranju novega izhoda vedno ista zgodba. Disciplinirano se posedejo skupaj, prijazno pozdravijo sopotnike in začnejo debato. Fantje predvsem o prihodnosti ter odgovornih odločitvah, ki jih čakajo v življenju, v katere poklicne vode zapluti, kako bo z zaposlitvami, dekleta pa zelo rade spregovorijo o urejenosti bivalnih prostorov, kako še več privarčevati, o neumnosti nakupovanj, izmenjajo pa si tudi kakšen recept za peko. Lepo!

Japajade. Če verjameš. Ob prvem postanku vsak potegne ven svoj telefon in ga nadrk*** do nezavesti. Takšna skupina zombijev pa se potem premika kamor ji pač zaukažeš, krajše nepremikanje pa avtomatsko in brez ustnih navodil pomeni posedanje, točno tam kjer so obstali.

Na letališčih smo na FB spremljali odgovore na nagradno vprašanje o skrivnem igralcu. Včeraj smo za Patricijo prejeli dva odgovora. Danes smo za nagrado, kdor odkrije Noela, ponudili sreklenico piva ….in poglejte odziv. Dobesedno zasuti smo z odgovori, za steklenico piva pa tam v medmeržju poteka neusmisljena borba. Pivo je le pivo.

Proti večeru smo se le nekako pripeljali do Ostersunda. Iz letališča nas je pripeljala najbolj prijazna šoferka avtobusa v Skandinaviji. Do penzije ima sicer še nekaj dni, je pa zato ustavila sredi ceste, da smo Lahko izstopili čim bližje hostlu. Kako lepo. V sami ihti čimprej izstopiti, je Cacy kar tako mimogrede, dobesedno odrtgal ročaj hudo predimenzioniranega kovčka. Mama nam je za slovo še pomahala skozi odprto okno in nam po Švedsko zaželela, da postanemo svetovni prvaki. Vsaj tako sem razumel Ostersundski naglas.

Hostel je v bivšem gasilskem domu. Kar prijeten objekt, z veliko kuhinjo ter dnevnim prostorom. Pa še nekaj je. Kurjava jim dela, kar pomeni da bomo Švedsko doživeli drugače kot lani Finsko. Vsaj mislim. Dokončno bomo to potrdili v četrtek ko bo temperatura padla na -20. Sledilo je še tekmovanje v rezanju salame s topim nožem. Zmagovalca ni bilo, salama pa je bila do konca scefrana.

Zvečer je sledilo še skupinsko slikanje, kjer zaradi lepote naših mladenk, fotografu prvic ni bilo treba vklopiti fleša ter team meeting.

Dovolj dogodiščin za danes. The end.

Posted in Mladinci, Tekmovanja | Comments Off on Blog Svedska – ponedeljek 2.1.2017

Mladinke in mladinci CKJ potujejo na Svetovno prvenstvo na Švedsko

Med 2. in 11. januarjem bo v Ostersundu na Švedskem potekalo Svetovno mladinsko prvenstvo B skupine v curlingu. Slovenijo bosta tako v moški kot ženski konkurenci predstavljali ekipi jeseniškega curling kluba Mamuti in Top 4.

Obe ekipi sta si nastop v državnem dresu izborili na izbirnem turnirju Curling zveze Slovenije, kjer pa nista imeli prave konkurence. Ob tem naj dodamo, da je letos moška mladinska ekipa, zastopala Slovenijo celo v članski konkurenci. Kot smo že poročali, jim je na Evropskem prvenstvu B skupine na Škotskem, v izjemno hudi konkurenci uspelo obstati v B skupini, kar je za slovenski in jeseniški curling izjemen uspeh.

Na Švedsko potujejo: Ekipa Mamuti: Štefan Sever (kapetan ekipe), Luka Prezelj, Aljaž Stopar, Noel Gregori ter Bine Sever, in ekipa Top 4: Nika Černe (kapetanka ekipe), Patricija Černe, Ana Smolej, Liza Gregori ter Lea Žemlja in trenerja ekipe: Eva Sever ter Robert Sušanj.

Za obe ekipi bo to že drugo zaporedno prvenstvo, saj sta se lani udeležili Svetovnega prvenstva B skupine v Lohji na Finskem. Fantje so osvojili 15 mesto, dekleta pa 14. Prvenstvo je pomenilo izjemno priložnost za nabiranje izkušenj in oboji so to s pridom izkoristili. Letos, obogateni z izkušnjami, dodatnim znanjem, predvsem pa leto dni starejši, z optimizmom pričakujejo turnir na Švedskem. Nanj se podajajo z velikimi pričakovanji ter dobro pripravljeni.

O treningih, pripravljenosti ter pričakovanjih so povedali naslednje:

Nika Černe (kapetanka ženske ekipe):
Trenirali smo dobro, razmeram za curling v Sloveniji primerno.. Pripravljali smo se tudi v tujini, kjer so razmere za trening boljše. Dobro smo delali tudi na kondiciji, pod budnim očesom Boštjana Modrijana.
Na Švedsko gremo po novo izkušnjo, z ne prevelikimi pričakovanji. V ekipi imamo tudi dve novi članici, ki bo za njiju prvo večje tekmovanje. Zato si želimo, da bi v curlingu čim bolj uživale in da bi dostojno zastopale Slovenijo .

Štefan Sever (kapetan moške ekipe)
Ekipa je že kar nekaj časa skupaj. Odlično se razumemo. Zato smo tudi športno uspešni. To sezono imamo za seboj že tri pripravljalne turnirje in Evropsko prvenstvo na Škotskem. Zato se na pot odpravljamo samozavestno.

Eva Sever (trenerka)
Za fanti je že dolga sezona intenzivnih treningov in tekmovanj na visokem nivoju, zato grejo na tekmovanje lahko povsem samozavestno. Dekleta imajo letos nekoliko spremenjeno ekipo, njihov adut pa je sproščenost, s katero verjamem, da bodo nadomestile rahlo pomanjkanje izkušenj.

————
Vsi skupaj zaželimo tem mladim, predanim in srčnim športnicam in športnikom obilo uspeha. Verjamemo, da bodo dostojno zastopali barve naše lepe in ponosne države Slovenije ter mesta Jesenic.

Curling klub Jesenice

Posted in Mladinci, Tekmovanja | Comments Off on Mladinke in mladinci CKJ potujejo na Svetovno prvenstvo na Švedsko

Uspešno izvedena Noč dobrodelnega curlinga

Naš curling klub, poleg izjemnih športnih uspehov, zaznamuje tudi dobrodelnost in humanitarnost. Ta je še posebej izrazita v zadnjem, prazničnem delu leta.

Tako smo v novembru, skupaj z nekaterimi drugimi jeseniškimi športnimi klubi zbirali igrala in knjige za pediatrični oddelek jeseniške bolnišnice, teden dni nazaj pa smo se že tretjič skupinsko udeležili krvodajalske akcije.

Devetega decembra zvečer smo skupaj z Zavodom za šport organizirali tradicionalno Noč dobrodelnega curlinga. Odziv je bil odličen. Obiskovalci so lahko pod vodstvom inštruktorjev preizkusili ta zanimiv ledni šport, se seznanili s pravili in opremo, obenem pa darovali sredstva za socialno ogrožene otroke Osnovne šole Tone Čufar.

Večer je minil v nadvse prijetnem športno humanitarnem druženju.

2016-ckj-noc-dobrodelnega-curlinga-skupinska-00

Osnovni šoli Tone Čufar smo zbrana sredstva v Noči dobrodelnega curlinga predali v petek. Zbrali smo 930€, ki jih bo šola namenila za pomoč v okviru socialnega sklada.

Kolektiv šole in učenci, so se nam zahvalili z neverjetno simpatičnim darilom ter pisno zahvalo. Istočasno smo prejeli poročilo o porabi sredstev lanskega leta.

Lepo je delati za nekoga, ki ta trud zna ceniti.

Hvala vsem, ki ste pri tej dobrodelni akciji kakorkoli pomagali. Še naprej delajmo dobro!

Posted in Dogodki | Comments Off on Uspešno izvedena Noč dobrodelnega curlinga

NOČ DOBRODELNEGA CURLINGA

plakat-ndc2016

Prijavljeni:

ob 21:00
– Družina Hartman
– Sušanj team Koroška Bela
– Team Pashagich
– Team Kuznetsov
– TaIbrčni
– OŠ Toneta Čufarja 1
– OŠ Toneta Čufarja 2
– OŠ Toneta Čufarja 3

ob 22:30
– Cestel
– Kajža
– Černe 1
– Černe 2
– Peteršiljčki
– Team Verbinc
– Dva Gorjanca

Posted in Dogodki | Comments Off on NOČ DOBRODELNEGA CURLINGA

EP v curlingu 2016, Braehead (Škotska) – BLOG

Zaključek (sobota in nedelja, 26.-27. november 2016)
Jutro je, tako kot smo bili že nekaj dni navajeni, prineslo novo zgodnje vstajanje in novo tekmo. Tekmeci so bili Francozi. Z njimi smo igrali za obstanek v B skupini. Jutro se je začelo zelo optimistično. Bili smo zmatrani, Gašper pa bolan. Čez noč je v sobi naredil pravo gojišče bakterij in drugih malih stvari. Bus smo imeli ob 6:24. To je ravno dovolj časa za tekmo. A glej ga zlomka, bus ne pelje do Breaheada. Ustavi se nekaj kilometrov pred njim. Tako smo čakali na mrazu na naslednji bus, ki je prispel čez 20 minut. Mudilo se nam je. Prišli smo v halo slabe pol ure pred treningom, tako da se tudi za ogret ni bilo dovolj časa. Gašper se tudi drugače ne bi, ker je bolan. Zaradi bolečin v hrbtu, je imel probleme še Noel. Na srečo obstaja lekadol. Tekmo smo kljub slabemu jutru odigrali odlično in poslali Francoze v B skupino in na pijačo z nami. Sledil je hiter odhod domov za tuširanje. Po slabi uri smo šli nazaj v Breahead v KFC, ki je 20m od hale za B divizijo in 10m od A divizije. Poljaki so želeli menjati dres, a smo jih bili primorani zavrniti, ker jih rabimo v roku enega meseca. Šli smo gledat finale. Luka je imel s sabo napačen dres, zato ga je Eva poslala domov. Vsaj nazaj je prišel navdušen, ker ga je pripeljal Angus z njegovim Audijem. Medtem smo ostali napeto gledali tekmo. Bila je kakovostna in veliko so nas kazali na velikem zaslonu. V 10. endu pa nas je prišla iskat neka ženska in nas zjagala proč saj bi mi morali iti na zaključek. Vseeno nam je uspelo v stoje pogledati tekmo do konca.
Sledil je zaključek, ki ga je snemal Verbinc. Vse je potekalo gladko, dokler ni bil na vrsti Zvezdan. Namesto slovaške so dali slovensko zastavo. Skupaj s Poljaki in Slovaki smo se začeli nekulturno obnašati med himno, ko smo napako opazili. Bili smo razočarani. Zatem smo odhiteli na banket. Ustavili smo se še na hitro doma, da smo se preoblekli. Zamudili smo začetne govore, a ni bilo problema – hrano smo še ujeli. Iz nekega razloga so nas razdelili na pol med Čehinje in Angležinje. Po večerji je sledilo fotografiranje z zvezdniki tega športa, nato pa odhod na avtobus do centra. Tam je bil afterparty, ki ga je nekako zorganizirala norveška ekipa. After namreč ni sploh bil načrtovan. Ker je Štefan mladoleten, nas niso spustili notri. Sledilo je težavno klicanje taksijev. S tujo pomočjo nam je uspelo. Šli smo za 2 uri spat in nato na letališče. Na avijonu smo bili spet z Zvezdanom. Tokrat pa nismo vsi čakali njega ampak njegovega skipa. Sledilo je še pobiranje prtljage, pozdravljanje s Slovaki ob našem odhodu in sam odhod domov. Tam pa nas je čakal v večernih urah čudovit sprejem.


Štefan Sever, Aljaž in Gašper Stopar, Noel Gregori in Luka Prezelj so člani našega kluba, ki v spremstvu Eve Sever zastopali Slovenijo na letošnjem EP v curlingu v Braeheadu na Škotskem.

Naši so z zmagami nad Belgijo, Španijo in Francijo dosegli osnovni cilj – obstanek v B skupini evropskega curlinga in tekmovanje končali na 14. mestu.

Več na LESTVICA IN REZULTATI


Dan 10 (čertrtek, 24. november 2016)
Pisov bom po domač k tle tud tko čudn anglešk govorijo.
Verbinc je ustov ta pru. Pol pa Luka. Sta šla u štacuno. Ostal smo kasnej ustal. Štefan je biu spet ta zadn. Gašper je ta nov ta frderban k je bovn. Gledal smo tekmo od a divizije od žensk. Zvezdi je tud igrov paj premagov Turke. Usi smo bli vesel. Pol je Verbinc šu na izobražvane. Mi smo pa jedl južno. Sej bi blo use uredu, če Luka neb nabavu ohrovta namest solate. Spet smo nč delal cev dan. Mel smo pa en problem. Tud Noel je biu mal frderban k gaj hrbt bolu. Zaenkat mamo še dva k sta čist uredu. Mal dvomm da nm bo tko ratal na seniorje pridt. Prej vmo prklenen usak na svojo preklo za oporo pa jamral k ns use boli. Dobr da mamo še par lekadolov. Gašper pa Eva sta šla na gun sestank k bi mogu bit učer. Mi smo pa pol pršli u halo. Špilal smo prot Špancm pa zmagal. Igrov je tud Zvezdan, k je pred tekmo mev u rokah eno roza majčko. Zgleda da mu to prpele srečo k so zmagal. Začel so se matat po ledu k so se uvrstil u A divizijo. Mi smo šli dam, Gašper Eva pa Verbinc pa so rabl taksi. Taksi smo mi klical sam ni nkol pršu. Nekak so pršli dam.

Še neki: Klicat taksi na Škotskm je zlo teško. Uglavnm nkol ne rata.

Dan 9 (sreda, 23. november 2016)
Dan se je spet začel zelo zgodaj in tudi zelo zgodaj so v društvu slovenskih polomljenih curlingašeov ugotovili, da en igralec ni izpraven za tekmo. Tako je Noela doletela čast, da gleda tekmo s tribune. Igrali smo proti Latvijcem. Ne maramo jih, ker so neprijazni. Poleg tega so nas tudi premagali. Za pijačo itak niso dali.
Odšli smo domov. Še vedno smo bili v včerajšnjem šoku, ko so nas cel dan menjavali za Slovake, celo na tablo so nastavili napačen napis. Slovak je Zvezdan, ki pa ga cel dan nismo videli. Po kosilu smo se odločili za počitek, okoli treh pa smo se odpravili proti centru. Najprej smo pogledali univerzo, nato smo šli peš do centra in tam kupovali suvenirje. Ne, suvenirji NISO bili gajbe pira!

Sledil je odhod domov. Luka je bil navdušen nad dvonadstropnim avtobusom. Kmalu po prihodu domov sta morala Eva in Gašper na sestanek. Pred tem sta si še v živo ogledala tekmo med Norvežani in Švedi. Na sestanku sta čakala v tri krasne, da so povedali, da bo sestranek jutri. Med čakanjem sta srečala Verbinca, ki je tu na izobraževanju. Skupaj so čakali taksi, ki ga ni bilo. Imeli so dovolj časa, da so Verbinca naučili, kaj pomeni filavc. Baje tega v Lublan ne poznajo. Na srečo jih je prišel iskat Angus. Prihoda se ne spomnim, sem že spal.

Dan 8 (torek, 22. november 2016)
– spet smo vstali zgodaj,
– presenetil nas je dež,
– avtobus je bil tradicionalno poln,
– igrali smo proti Angležem,
– dvomimo o njihovem poreklu,
– igrali smo dobro in izgubili,
– spet smo šli skozi vrata na šoping,
– Eva je kupila knjigo, Luka celo 2 za svojo sestrično,
– Gašper ni našel iskane knjige,
– Gašper se je za kosilo zelo nabasal, češ danes ne bom igral,
– spet smo šli gledat tekmo (3 ende)
– mali Škoti so se spet drli,
– tekme so bile dolgočasne, ker je Gašper zaspal,
– Zvezdan je pomahal Štefanu,
– zatem sta si Gašper in Aljaž kupila puloverja,
– sledila je tekma,
– na pre-gamu je Luka treščil ob led z glavo,
– glava ga je bolela (sedaj je v redu, tako da brez skrbi)
– igrati je moral Gašper (karma!),
– Gašper se ni dobro ogrel pred tekmo,
– v drugem endu nam je pomahal predsednik Royal Caledonian Curling Cluba, ki je naš zvest navijač, tako kot Bor Yan,
– žal smo tekmo izgubili,
– sodnik je dejal, da naj se danes nič ne pije,
– smo ši domov,
– razveselili smo se Precednikovega pisma,
– zdaj gledamo tekme prek računalnika,
– kmalu gremo spat.

Dan 7 (ponedeljek, 21. november 2016)
– vstali smo zgodaj,
– Noel je pozabil stvari v hiši,
– skupaj z Evo sva odhitela iskat stvari,
– ujeli smo tekmo,
– Noel še kar ni imel vsega s seboj,
– Tekmo smo tudi igrali in sicer proti Nizozemcem,
– Noel je imel težave s hrbtom in šel na fizioterapijo,
– Gašper je doživel svojo premierno tekmo,
– tekmo smo izgubili,
– po tekmi smo šli skozi vrata v šoping,
– Aljažu so brezplačno spucali telefon
– Eva je našla knjigarno,
– šli smo tudi gledat tekmo,
– mali Škoti so se drli in tresli tribune,
– Edin jih je utišal,
– nato smo jedli,
– sledila je tekma proti Belgijcem,
– vsi igralci so igrali, samo Zvezdan je gledal v svoj Iphone,
– Belgijci so nam poleg zastavice dali buteljko njihovega piva(triple),
– Tekmo smo zmagali in jih odpeljali na pijačo,
– posebej so pohvalili igro našega leada Luka,
– za zmago nas je Eva peljala na donute,
– Štefan pravi, da so bili dobri,
– avtobus za domov spet ni bil dvonadstropen,
– sledila je večerja in spanje.

Dan 6 (nedelja, 20. november 2016)
Zjutraj smo danes lahko dalj časa spali, ker smo imeli tekmo šele ob 16:00. Med zajtrkom smo pogledali zadnje ende ženske tekme Škotska-Švedska. Po zajtrku smo imeli dobro uro časa do kosila. Med njim smo gledali tekmo Nemčije proti Rusiji. Gašper je vplačal tudi stave in sicer na Švedsko in Norveško. Odšli smo na avtobus. Pri hali imajo wifi in pokéstope, tako da so lahko zagriženi igralci Pokémon GO dobili pokéžoge. V sami dvorani za A divizijo pa je bila ena tribuna polna – tista na vhodu. Gledali smo tekme. Za gledalce je bilo dovolj prostih sedežev, edino Zvezdan je sedel na stopnicah. Bilo je burno ob vsakem dobrem metu Škotov. Dvorana se je tresla, ko so pod Škoti padli Švedi z Edinom na čelu, samo Gašper je majal z glavo ob misli na izgubljene stave. Po tekmah smo odšli mimo McDonaldsa v našo dvorano. Na tej “dolgi” poti smo ugotovili, da nivo curlinga pada. Ni bilo nobene ekipe iz elite, ki je peljala poraženca na pijačo. Sledila je naša tekma s Poljaki. Kljub srčni in dobri igri smo izgubili. Bo pa jutri bolje! Zatem smo odšli domov (Poljaki nas tako kot Estonci niso povabili na pijačo). Doma smo povečerjali. Sedaj pa spat, jutri imamo tekmo že zgodaj zjutraj.

Dan 5 (sobota, 19. november 2016)
Iz volje po pisanju sem se spet odločil, da blog pišem sam. Tako bi začel najprej s samim sabo. Noč je bila zelo mirna, samo proti jutru sem padel s postelje oziroma jogija, ki je na tleh. Začeli smo s team meatingom ob 9:30. Tam smo bili skoraj vsi, le polovica ekipe je še vedno spala. Baje je funkcija Bed time na Iphonu 6 nezanesljiva in tako je Eva šla zbudit zaspance. Imeli smo zajtrk in team meating. Potem smo hitro odšli proti avtobusni postaji. Govori se, da imajo avtobuse zelo točne, tako da nas kar malo daje, da ni “tradicionalnega” zamujanja, ker nam vedno avtobus spelje pred nosom. A vedno pride naslednji in na enem smo poskrbeli, da je imel avtobus zamudo. Kupili smo namreč 6 tedenskih vozovnic, za izpolnitev vozovnice pa malodane potrebuješ doktoriraš. Na avtobusu smo opazili nam znan obraz – še včeraj je imel v rokah metlo, danes pa že nov TV. Še vedno nam ni točno jasno s kakšno obliko švercarije se ukvarja.

Oskar Eriksson in Thomas Ulsrud v družbi bratov Stopar

Oskar Eriksson in Thomas Ulsrud v družbi bratov Stopar

Odhiteli smo na opening ceremony. Težko si je predstavljati, kaj sta si mislila Ulsrud in Eriksson ob slikanju s postavnima Slovencema. Medtem smo ostali opazovali, kako se Zvezdan naslanja na zastavo. Opening je bil čudovit. Postavili so nas na led in sledili so govori. Govorila je Kate Caithness in naš dobri prijatelj iz Royal Caledonian Curling Cluba.

Zatem smo hitro oddrveli domov na kosilo, po kosilu pa počitek. Pred odhodom smo ugotovili, da je kljub višjim temperaturam v stanovanju malce hladno. Tako je Štefan vprašal, če je koga kaj zeblo ponoči. Odgovoril sem, da ne, a sem padel s postelje. Resnosti tega problema še vedno nihče ni dojel. Prišli smo do hale, se ogreli in začeli tekmo, ki jo je predvajal Bor Yan. Takmo smo na žalost izgubili. (naši so nesrečno izgubili proti Estoncem 4:6, op. Greta) Verjetno je kriva čudna turška glasba iz prenosnega zvočnika od Turkinj. Ta nam je onemogočala kakovostno izvedbo Rajkota – odlična ogrevalna vaja, kjer se spomnimo velikana slovenskih smučarskih skokov Rajkota Lotriča. Aljaž, Gašper in jaz smo odhiteli po tekmi domov, ostali pa so še ostali na treningu.

Trenutno smo vsi v eni majhni sobici. No pa še ena anekdota o tej sobici. Naš prijatelj, ki nam je zrihtal prenočišče, je mislil da bosta tu Zvone in Eva, ne pa Štefan in Eva. Tako smo dobili eno luštno majhno sobico, dovolj veliko ravno za zakonsko posteljo in si jo zdaj delita brata Stopar. Ta soba je najtoplejša od vseh, zato veliko časa preživimo ravno tu. No to bo zaenkrat dovolj, se slišimo jutri.

Dan 4 (petek, 18. november 2016)
Zjutraj nas je Angus presenetil z zajtrkom. Sledil je odhod do avtobusne postaje in odhod proti hali. Najprej smo si ogledali trening A skupine. Tam so bili EDIN, ULSRUD, KAPP, SVAE, KAUSTE, PITKO,… Po temu navalu navdušenja je sledil team meeting. Povedali so, da moramo biti na opening reception v uniformah.(zapomni si). Zatem smo šli ven iz hale skozi vrata v nakupovalno središče, po tekočih štengah dol in v restavracijo. To traja vse skupaj 1 minuto. Po obedu smo se seznanili s tukajšnjim ledom. Trening je potekal brez problemov. Sledil je sprehod po nakupovalnem središču. Štefan je kupoval marelo. Uslužbenci niso znali zaračunati za marelo. To je trajalo tako dolgo, da je Evi uspelo iz ene cele narediti dve polovični bančni kartici. Sledil je še opening reception v Paisleyu. To je tam kjer se je curling začel. Tam smo bili vsi tekmovalci v uniformah razen Zvezdana, ki je bil v svoji črni halji, ki jo sicer nosi med delom v hali. No vsaj dela v stilu. Tam nas je ustavila gospa, ki se je želela z nami slikati, ker ima prijateljico iz Slovenije. Poklicala je svojega moža da nas je slikal. Med pogovorom smo ugotovili, da ta prijateljica živi na Bohinjski Beli in da je bila gospa že dvakrat Pr’ Betišt, poleg tega pa je njen mož še predsednik Royal Caledonian Curling Cluba (Clive Thomson, op. Greta). Ogledali smo si še Paisley Abbey in odšli proti domu. Jutri nas čaka prva tekma z Estonci.

Dan 3 (četrtek, 17. november 2016)
Tretji dan pa smo bili po štirih letih vsi skupaj v hali v Ružinovu. Tam smo opravili še zadnji trening pred Škotsko z delujočimi hacki. To dejstvo ni še zdaleč tako razburljivo kot naslednje. Icemaker v Ružinovu je Kanadčan “Soapy” Campbell. Treniral je vse od Turkov, Slovakov in pa tudi Usipaavalniemija, olimpijskega podprvaka 2006, ki prihaja iz Finske. Medtem sta se proti Bratislavi podala tudi Gašper in Eva in po kosilu tudi prispela. Tako smo se morali posloviti od Zvoneta. Sledili so še zadnji nakupi v Tescotu pred odhodom na avion. Pred Štefanovo hišo nas je pobral skupaj s Slovakinjami minibus in odpeljal na letališče. Tam smo dolgo čakali. Aljaž je kupil Gašperju NHL nalepke za odkupnino za Elzo. Tako smo na pot poslali tudi Anžeta Kopitarja, ki se je skrival v paketku. Avion je bil ok, samo malce pozna ura ob 21:45. Vsi so bili tiho samo Zvezdan in njegovi, ki so sedeli takoj za nami so vso pot vpili. Kljub temu smo prišli do Edinbourgha. Le še vožnja do Glasgowa in nastanitev pri prijaznem gostitelju Angusu, ki nas je kljub pozni uri sprejel v hišo.

Dan 2 (sreda, 16. november 2016)
Po dolgi neprespani noči polni žaganja smo šli na trening do Zvezdana. Hacki spet niso stali pri miru. Ker je Zvezdan očitno obupal nad njimi, se jih je lotil Zvone.

Zvone je metalurg.
Zvone je popravil hacke.
Bodi kot Zvone.

Trening je šel brezhibno. Sledilo je kosilo in nato je bila na sporedu trening tekma. Tekmic ni bilo. Spet je v luč pozornosti vstopil Zvone. Rešil je situacijo. Odredil je trening tekmo med Mamuti in Zvonetom. Vse ostalo je potekalo po že znani praksi.

Dan 1 (torek, 15. november 2016)
Od Jesenic do Bratislave… Za 4 Mamute (Štefana, Aljaža, Noela in Luka) in Zvoneta se je vse začelo v torek. Kot smo navajeni, smo na pot štartali skozi predor Karavanke. In ne, nismo bili v vrsti pred tunelom, ampak se da skozi tunel tudi brez čakanja, kar sporočamo predvsem Svizcem. Pot nas je kar iz navade vodila od dela na cesti do naslednjega dela na cesti vse do vsem znanega Lamača. Tam smo se nastanili pri Štefanu. Odšli smo v halo, kjer smo izvedeli, da smo samo kakšno uro prezgodnji. Žal ta dodatna ura ni pomagala Zvezdanu, da bi končal z delom. Imeli smo sicer na voljo eno progo, a smo kaj hitro ugotovili, da če hack ne stoji se težko odrivaš iz njega. Na pomoč je prišel Zvezdan, ki se je na vse pretege trudil izvrtati novo luknjo, a mu je uspelo le polomiti sveder. Tako smo po eni uri z********** s hacki končno našli hack, ki je deloval in nadaljevali s treningom. Vse ostalo je že znano: Trojka in soba pri Štefanu. Mimogrede, tuš kabino je Štefan tudi ta dan popravil in zdaj deluje.

(NOEL)


Mamuti k bratrancem Škotom so na poti,
za trenutek na jih ta Precednikova misel zmoti.

Kljub naporom si predstavljati ne znamo,
kdo zakuhal bi lahko vam kakšno dramo.
Res imajo tisto kurčevo dvorano,
domu odnesli bodo le veliko rit usrano.

Angleži, Nemci, Italijani,
naj podrzajo se cuzat mleko k mami,
saj curling šport je za velike,
tam pa Mamuti ne delajo razlike.

Zmagujejo zdaj ene, pa spet druge,
takšne in drugačne curling zgube,
ne pomaga spirit, ne trenerji,
rezultat pokaže, da so le bleferji.

Mamute pa to ne zmoti,
trdno stopajo po pravi poti,
z mamo Evo in pa Zvonetovo trdo roko,
gradijo svojo lastno curling stroko.

Vsi v klubu res iskreno vam želimo,
da z novicami o zmagi vsak večer zaspimo,
da nihče vam do kolen ne seže,
in po vaših dragocenih točkah streže.

Mamuti z naskokom ste najjači,
tako na metu, kot na krtači,
zato zapomnite si, kaj pravi eden in edini Cacy:
“Ko je jači taj naj tlači!”

V imenu vseh članic in članov CKJ
Precednik


Mama Mamut se zahvaljuje
in kar v rimi nadaljuje.
Kot bi rekel južni brate:
Neka ti rječi se pozlate!”

Posted in Člani, Tekmovanja | Comments Off on EP v curlingu 2016, Braehead (Škotska) – BLOG