preload preload preload preload

Seniorsko SP 2018 – 7. dan

Vsak dan od domačih poslušamo, kako vroče je v Sloveniji in se čudimo. Pri nas se temperature namreč gibljejo okrog 0 stopinj celzija. Še več, včeraj smo se prebudili v zasneženo jutro.

2018 WSCC 071

Dopoldan smo preživeli bolj ali manj vsak po svoje v naši mali kočici, le Matko in Greta sta se peš odpravila v bližnji nakupovalni center. Ob gledanju hokeja smo se namreč odločili, da je monitor prenosnega računalnika premajhen za 6 oseb, ki svoje glave istočasno tiščimo proti zaslonu. Plošček je majhen in hiter, naše oči pa niso več tako mlade. Jutri bomo tako naše hokejiste v tekmi proti Madžarom spremljali na velikem platnu. Gol bo tako videti večji in naši bodo tako imeli več možnosti zadeti.

Pred tekmo s Škoti smo se ogrevali tako kot vsak dan poprej. Pomagalo je in prvič doslej smo imeli v prvi igri prednost zadnjega kamna. A smo na koncu tekme vendar športno čestitali tekmecu, ki nas je – kot se za curling spodobi – povabil na pijačo.

2018 WSCC 072

Ob pivu smo ugotovili, da so pred dvajsetimi leti gospodje smučali na Kaninu in da se Bovca najbolj spominjajo po Unionu. Tako smo jim ob koncu druženja za spomin poklonili šesterček ljubljanskega rdečega. Veseli so ga bili kot radio.

Doma smo odigrali nepopoln krog prstometa. Vrag je vzel šalo, ko je Greta svoj balinček vrgel v sosednji žleb. Najbrž od jeze, saj sta z Micko spet izgubila.

Po večerji smo gledali polfinale lige prvakov in pred tekmo napovedovali rezultate. Pojma nimamo, vsi smo z naskokom zgrešili. Malo tudi sumimo, da je bila tekma dogovorjena, saj toliko golov v mreži na eni tekmi res ne more pasti.

Večer smo zaključili s tarokom in zgodnjim odhodom v posteljo. Le Silvain je še v temi nekaj kolovratil naokrog. Verjetno ponoči naskrivaj trenira prstomet…

Seniorsko SP 2018 – 6. dan

Šesti dan v Östersundu je dan brez bloga 🙂

Seniorsko SP 2018 – 5. dan

Zajtrk, nekaj posedanja in poležavanja in odpravili smo se na tekmo s sosedi Italijani. Izgubili smo z rezultatom 7:3. A kako smo igrali? A je to sploh važno? V kratkem bodo volitve, dajmo raje razmislit koga bomo volili. Kaj bo z ločevanjem odpadkov in kako bomo rešili globalno segrevanje. To so eksistencialna vprašanja, ne pa naša igra. Vedno se zapletamo pri napačnih življensjkih temah. 🙂

Dolžan sem vam še informacijo od nekaj dni nazaj, ko smo se sprehodili po centru mesta. Pomlad in poletje sta tukaj tako kratka, tako da so ravno v teh dneh pričeli s pripravami na naslednji Božič. Poletne puhovke in volnene nogavice s palmami, se tukaj že umikajo Božičnim okraskom in jelenčkom. Naj vam zaupamo, da bodo imeli tudi letos popuste in da je letošnja modna Božična barva rdeča. Zdaj veste več. Tako zelo čarobno je tukaj!

2018 WSCC 051

Z veliko dobre volje smo želeli plačati parkirnino. Pravila so pravila. Kot pravi Balkanci pa smo vseeno našli način, kako se ji izogniti. Na kratko. Plačaš na označenem avtomatu. To je jasno. Če označbe in avtomata ni, ne moreš plačati. Tudi to je logično. Obstaja pa tudi vmesna rešitev – označba za lokacijo plačila je, ni pa avtomata. Gre za označeno lokacijo, kjer ni fizičnih možnosti, da to tudi dejansko izvedeš. In problem je rešen. No mi smo takšno lokacijo našli. Hehe…

2018 WSCC 052

Popoldan smo kuhali kosilo. Obenem pa navijali za naše hokejiste in poslušali zapletanje in jecljanje Stareta. Zabavali smo se v vedno pogostejšem menjavanju šumnikov in sičnikov v stilu “a ti mene žumeš brjatu”? Ejga Stare, če kdo, mi vemo kako je funkcionirati pod pritiskom. 🙂

Hokejisti so igrali nekako v našem stilu. Tako da raje napišimo kakšno o arbitražnem sporazumu in o lupljenju NLB na Hrvaškem.

Maži se je popoldan lotil branja leposlovja. Do neomoglosti bere Ano Karenino in z začudenjem spremlja zaplete, ki jih ni malo. Poskuša razumeti bistvo in sporočilno vrednost. Nobena razlaga ni dovolj utemeljena za njega. Nasploh pa ga zanima zgodovinski okvir zgodbe. Intelektualec. Marko se je lotil pletenja. Pri izdelavi rokavic za Karmen se je zapletel pri izdelavi palca. Ampak bo uspel, brez skrbi. Je vztrajen. Nenehno misli nanjo. “Prevečkrat jo pozimi zebe”, pravi. Micka že nekaj dni zavrača kakršnokoli pijačo, saj sklada verze za svojo Viko. Vika gor, Vika dol. Ona, potem pa dolgo nič. Takih Mick ne delajo več. Za posamezne korekcije verzov prosi tudi ostale člane ekipe. Vztrajamo na Laškem enajstercu. Naj bo za Viko zadeva na nivoju. Greta misli na svojo ljubezen ter od vse strasti že nekaj časa zamaknjeno zre v daljavo. Od razmišljanja o njej ga lahko odvrne le tekma in še to le za nujno potreben čas. Silvo in avtor teh vrstic pa dokončujeta prekrasen gobelin, iz katerega bo razvidna zgodovina Švedskih vpadov ter kulturni vpliv na Zgornje Porenje v Nemčiji. Prekrasen bo. Da ne dolgovezim … tako nekako nam mineva popoldan. Menda ne bomo časa metali proč za neumnosti.

OP: OBJAVA JE SPONOZIRIRANA!

Špagetki so se nam dobro oblegli. Sledila je kavica, nato pa nas je mati Matjažka spustila ven. Med igranjem na snegu smo pridobili celo novega člana. Malce je nezgovoren. Mogoče zaradi slabe prekrvavitve, saj je v obraz nekoliko bled. Smo pa prepričani, da ga bomo že nekako odtajali. Samo nekaj časa bo treba. Tile Švedi so za razliko od nas preveč vase zaprti.

2018 WSCC 053

Odmetali smo še obvezen prstomet, pri katerem je znova blestel Marlene Dietrich Team, eno zmago pa sta vknjižila tudi Narokometača. Izjemno simpatična ekipa pravljičarjev Bratov Grimm, tokrat ni imela sreče. Priložnosti za zmage, bo do konca bivanja tukaj še dovolj.

Dan počasi zaključujemo. Jutri igramo s svetovno velesilo Švedsko. Gremo na zmago! Pojdite z nami.

Howdy Ejga!

Seniorsko SP 2018 – 4. dan

Sinoči smo doživeli grob napad na svobodo novinarskega dela. Avtorja tega bloga so glavni akterji včerajšnjih prigod, zaradi navedb v poročilu, protestno nagnali iz kuhinje. Razlog, da predebelo reže salamo in pretenko kruh, je že na prvi pogled privlečen za lase in pomeni zgolj pritisk na nedovisno in profesionalno novinarsko delo, kateremu smo zapisani. Kaj drugega kot pritožiti se itaq ne morem. Se bom pa za kazen pustil pedenati do nezavesti. Mi intelektualci prav nikjer nismo varni, naša jasna in neposredna beseda, ki predstavlja ogledalo ostalim, pa je povsod nepriljubljena.

Danes je nov dan in prva tekma. Vstali smo že ob šestih zjutraj, saj se tekme zaradi natrpanega urnika in otvoritvene slovesnosti pričnejo že ob osmih. Igrali smo z Avstralci. Prijetna in simpatična ekipa, ki pa je z nami imela nemalo težav. Strli so nas šele v zadnjem endu. Z dobrimi občutki smo Avstralcem stisnili roko in zapustili dvorano. Za prvo tekmo smo pokazali odlično igro. Še zlasti, ker smo kasneje izvedeli da so Avstralci premagali svetovne prvake Švede.

Med potjo domov smo nakupili vse potrebno za gril, saj bomo popoldne piknikirali. Temperatura se je namreč dvignila na tropskih +4 in treba je iti ven na zrak, pozdraviti prve pomladne ptice in pogajnjke. Malce moti mrzel severni veter in sneg povsod naokoli, predvsem pa dejstvo da so naši pogajnki še pol metra pod snegom. Na Švedskem je pač treba gledati koledar, ne pa temperature. To je zlato pravilo pri nas na severu. V trgovini se je malenkost zapletlo le pri izbiri začimb, kljub temu da je izbira skromna.

2018 WSCC 041

Doma smo. V prostor je vstopil Micka. Zunaj je sestavljal žar. Mažija sprašuje, če je v redu, da mu je ostalo nekaj šraufov. Spreletela nas je groza. Ta človek je namreč še nekaj mesecev nazaj sestavljal tovornjake, ki so nato vozili v pravem cestnem prometu. Raje ne pomislimo na to. Za sestavit izjemno zahteven žar pa v končni obliki (brez treh šraufov) izgleda takole:

2018 WSCC 042

Resno razmišljamo, da tole kjer bivamo ni navaden camping, ampak naravno švedsko zdravilišče. Ob opravljanju male potrebe, namreč vsi skupaj ugotavljamo, da je v zadnjih dneh iztočena tekočina bistveno bolj bistre barve kot pred prihodom sem. Kot prerojeni smo. Ledvice in jetra delajo na polno in čistijo iz Slovenije dostavljeno zamaščeno telo. V bistvu smo tukaj v temeljitem procesu zdravljenja in čiščenja. Ženam bo to malce težko pojasniti, ampak dejstva so dejatva, ta pa pri ženah vedno ne vžgejo. Upam le, da na koncu ne bo kaj veliko za doplačati.

Popoldne smo se udeležili otvoritvene ceremonije. Teh se seniorji vedno izogibano. Nenehno teženje za avtograme in fotografiranje z nami nam že pošteno preseda. Razumem da ne zgledamo slabo, ampak v gručah pač to ne gre. Sumimo da te fotke kdo potem prodaja, saj za oseben spomin in uporabo, toliko naših fotografij normalen smrtnik ne potrebuje. Ah, pustimo to. Nekako smo to opravili, skupaj z Nino in Lanom predstavili našo lepo Slovenijo in odracali domov.

2018 WSCC 043

Doma smo začeli s pripravami na piknik. S kurjenjem žara smo poskrbeli, da je za naš podvig vedel cel kamp. Kadilo se je kot iz Acronija. Dišalo še bolj. Rebra našega švedskega prašiča so se cvrle kot za stavo, mi pa zganjali šaro naokoli. Švedske treske, kupljene na bencinski črpalki, so se sredi našega gozda izkazale za odlično kurjavo, na kateri se je naš gujdek odlično počutil. Kot bi mignil je revež izginil tako iz ražnja, kot iz krožnikov.

Zatem smo nadaljevali z igro iskanja zaklada, za katerega smo vsi vedeli da se nahaja na zgornji polico hladilnika. Ker smo vedeli kje je, ni bilo zanimivo tako kot včeraj. Takoj smo ga našli. Celo več njih in večkrat zaporedoma. Še vedno se ponavlja.

Proti večeru smo se udarili v prstometu. Nastopale so ekipe Marlene Dietrich Team, Narokometača in Brata Grimm. Po sreči je zmagala Marlenina ekipa v sestavi Maži in Silvo, druga sta bila Grimmova brata Cacy in Mare, tretja pa Narokometača Mici in Greta. Tekmovalno vzdušje je treba negovati.

Zvečer smo šli navijat še za Lana in Nino, ki sta igrala proti Švicarjem. Dobro sta se borila.

Novost!
Danes uvajamo rubriko, “Naši dopisniki poročajo”. Je posledica kritik (iz začetka bloga), da pošem le jaz in da globoke misli drugih ne pridejo do izraza. .

NAŠI DOPISNIKI POROČAJO:
Tokrat se nam javlja dopisik Marko:
STUDIO: Marko pozdravljen, studio tukaj. Kakšno je stanje na terenu?
MARKO: pozdrav v studio. Milo rečeno je mrzlo. Pivo, ki ga imamo sicer shranjenega v kombiju, ta trenutek prestavljamo v hladilnik, da se malo zgreje. Studio?
STUDIO: Krščenduš. Držite se fantje!

No tko nekako. Nič, gremo spančkat. Jutri imamo ob 12.00 uri na meniju Italijane.

HOWDY EJGA!

Seniorsko SP 2018 – 3. dan

Ekipa se zbudi zbegana. Kje je trajekt, kje kombi?? Kako da sem se zbudil v normalni postelji? Ja, težko se je iz nomadskega življenja zopet prilagoditi nazaj na običajnega. Pomiri nas šele pogled na Strelkotovo žganico ter pločevinke, ki predstavljajo nekakšno psihološko vez med kombijem in našo hišo.

Dopoldan smo se odpravili na trening in team meeting. To smo opravili mimogrede, kot to počnejo pravi profesionalci. Pri vseh teh prigodah, smo na naš športni del kar malce pozabili.

Popoldan je mati Matjažka skuhala kosilo. Še ni odbila tretja, ko je otroke z glasnim klicanjem že pozivala h kosilu. Otroci razpršeni po bližnjih igralih so se pritoževali. Greta je prišel prvi, ves pobuškan, s strganimi hlačami in dolgim smrkljem, ki mu je visel iz nosu. Pritoževal se je, da ga je Silvo med igro porinil v sneg in da mu je vzel lopatko, s katero je nameraval skopati bunker. Skrivil naj bi mu tudi grabljice in to tiste, ki jih je dobil za zadnji god. Za razliko od njega je Silvo ves jokajoč hripaje povedal, da ga je tudi Greta porinil, obenem pa naj bi mu rekel da je plešast. Da je bila mera polna je z očitki pričel tudi Micka. Piscu teh vrstic je v afektu zabrusil, da “ima tak gobec, da če bi ga dali kuhat, bi se kuhal dokler se kamen ne omehča in nato še pol ure”.

Si znate predstavljati, aneda. Pred kosilom smo vseeno komaj pomirili strasti.

Pasulj s suhim mesom nam je teknil. Vsi po vrsti smo podrli kupčke. Razen dveh, katerim se po obilnem kosilu kupček ni imel kam podreti.

Po kosilu smo se šli igro skriti zaklad. Vem zapleteno je. Bom skušal pojasniti. Gre za dokaj zahtevno in visoko inteligentno igro, katere cilj je najdi skriti zaklad. Zaklad je dobro skrit, igralci pa ne vedo kje se nahaja. To se jim ne pove, tudi če vprašajo. Skratka da skrajšam, igralci iščejo in iščejo zaklad, ki je seveda skrit in nihče ne ve kje je skrit in tudi nihče tega ne sme igralcem povedati. Ti so zato pred hudo preizkušnjo kako ta zaklad najti. Ker je Švedska velika, je možnosti ogromno, še posebej (ponavljam) ker igralci ne vedo kje se nahaja in morajo ugibati. Ponavadi se zaklad težko najde, saj je zaklad res popolnoma skrit in nihče ne ve kje je, saj je na neznanem mestu…… itn.

Priznam. Po mojem sem stvar le malce preveč zapletel. Kakorkoli. Tisti bolj izobraženi ste najbrž že razumeli in vas prosim, da na nek poljuden način to nekako razložite naprej tistim, ki jim zadeva še vedno ni jasna. Skratka igrali smo se to zahtevno igro …. in kljub vašim sedanjim dvomom, zaklad tudi našli. Glej sliko.

2018 WSCC 021

Sledila je zanimiva debata o tem, kdo katere pevke najraje posluša. Ob tem je nehote prišlo na dan tudi razlika v letih naše ekipe. Medtem ko Marko še vedno prisega na Tanjo Žagar, pa je Micka privrženec Edith Piaf in Marlene Dietrich. Šele ob branju wikipedije je Micka ugotovil, zakaj v zadnjem letu nista imeli nobenega koncerta in zakaj ga na Eventimu grobo zavračajo in mu prekinjajo telefonska povpraševanaj po vstopnicah. Ja, različni smo.

Po hiši je zaokrožila novica, da je nas in naš blog omenil celo popularni Rok na Radiu Triglav. Čeprav ga redno poslušamo tudi tukaj, smo navedeno objavo zgrešili. Ugibali smo kaj naj bi mu bilo tako všeč? Skupaj smo ocenili, da je bil po vsej verjetnosti omenjen Marko in njegovi blejski labodi. Tako humano in ekološko zveni. Rok, ti kar tako naprej. Pa kakšno osmrtnico na ta račun preskoči. Bolje da več omenjaš nas žive.

Dan se preveša v večer. Iskanje skritega zaklada se je ponavljalo celo popoldne. Pri iskanjih smo bili izjemno uspešni, čeprav je igra zapletena (sori, ampak še enkrat vam je ne grem razlagat). Ob vseh najdenih zakladih je Maži proti večeru polil celo čaj. Kako se je čaj znašel na naši mizi sicer ne vemo, dejansko pa se je “prebrnil”. Čaj namreč. Maži je v trenutku ko to pišem še vertikalno.

Khmmmm Sori. Ni več.

Dan zaključujemo s skrbjo za Mažija, ki na sedežni, tokrat horizontalno, oddaja čudne zvoke. S Štravsem obnavljava osnove oživljanja, obenem pa po švedskem slovarju iščeva prevod besedne zveze “nujno potrebujeva defibrilator”. Zveni takole”vi behöver definitivt en defibrillator”. Bova napisala, izgovorjava namreč zna biti hudo problematična in res ne bi rada, da nama sredi oživljanja in borbe za življenje dostavijo kakšen kalorifer.

Gremo spat. Jutri nas že ob osmih zjutraj čaka tekma proti Avstralcem.

Ajde. Se beremo.

Howdy Ejga!

P.s. na spletni strani World Senior Curling Championships 2018 lahko v živo spremljate naše igre na prvenstvu.

Proti Avstraliji igramo v postavi Silvo, Marko, Mitja in Matjaž. Točno v tem vrstnem redu. Držite pesti! Od osmih naprej…